Marsikdo se bo vprašal, za kakšne spomenike gre, kje in kdaj. Pa se vrnimo v čas Homerja. Ta pesnik je v pesnitvi Iliade že pred 3000 leti omenjal noriško železo kot zelo dobro in znano celemu takratnemu svetu. Nič ni tedaj čuda, če Valvasor omenja po Homerju, kako je »noriško železo« že rezalo junakom glave v Trojanski vojni. Prav tako Ovid poroča, da je bilo noriško železo slavno (Letopis matice slovenske, A. Koblar, Str. 181, 1892) Iz radovednosti sem razmišljal, kje naj bi talili in kovali to rudo pri nas, če jo omenjajo že stari Grki, ki so prebivali tako daleč stran od nas.

Avtor: Dimitrij Kebe, Trtnikova 31 Ljubljana

(ALI JE) RADOGOJ-RADAGAJS NAJSTAREJŠI ZNANI

KNEZ NA SLOVENSKEM

Med prebiranjem starih zgodovinskih knjig sem v knjigi Občna Povestnica celega sveta avtorja Matije Vertovca naletel na staro ime kneza-vojvoda »RADAGAJZ-A«. Po nekem preblisku, intuiciji sem to ime povezal z našim štajerskim mestom Radgono, ki se je že v starih časih imenovala »RADOGOJEV GRAD«. Ko sem raziskoval od kod to ime, sem prišel do zanimivih zaključkov.

Članek je izšel tudi v aprilski (2006) številki Vojno-zgodovinskega zbornika Logatec

VENDI, OBODRITI - MECKLENBURŽANI
(ZAMOLČANA ZGODOVINA)

Avtor: Dimitrij Kebe

Letos januarja 2008 sem v vojnozgodovinskem zborniku št. 31 objavil članek v zvezi z knjigo »Povijest Japoda«, ki jo je napisal dr. Olujić iz Zagreba. Namesto uradne stroke zgodovinarjev iz Slovenije, ki se niso niti z besedico odzvali, sem bil jaz žal edini, ki sem kritično opisal nesmisle in druge izmišljotine, ki jih mrgoli v tej knjigi. Zaradi tega, ker je dr. Olujić »popolnoma izbrisal«, izrinil Japode iz Slovenije, vam tokrat predstavljam dva stara zemljevida, ki prikazujeta realno zgodovino Japodov.

Avtor: Dimitrij Kebe

Čudna so pota gospodova, tako bi rekel za našo zgodovino. Žal smo danes priča temu, da se brezbrižno prikrivajo zgodovinska dejstva - dokazi o naših koreninah od kje izviramo in od kdaj. Čeprav smo imeli zgodovinsko priložnost, da raziščemo zgodovino Slovencev se to v dobrih desetih letih naše »samostojnosti« ni zgodilo, pač pa smo zopet prišli iz dežja pod kap v objem novemu gospodarju (Evropska unija).
Že v rajnki Avstroogrski so tiste, ki so pisali o naši zgodovini (D. Trstenjak in drugi) določili za nore, vendar so ti vsaj lahko pisali, kar pa se v karadjordjevi Jugoslaviji in potem v titovi ni smelo.