V prejšnjem članku »Veneti*, skrivnostna ljudstva?« smo pregledali kar nekaj zgodovinskih, jezikoslovnih in arheoloških podatkov, ki govorijo v prid enotni in precej obsežni poselitvi Venetov v Evropi. Ali so lahko tako obširna ljudstva, kot so bili Veneti preprosto izginila? Kje lahko iščemo današnje naslednike teh ljudstev? Ali Slovenci nismo Slovani? Ali je selitev celotnih narodov v zgodovinskem obdobju realna? Preiskali bomo nekaj ugotovitev in razmišljanj in si poskusili odgovor na ta vprašanja še nekoliko približati.

*Velja omeniti, da je etnonim Veneti ena izmed različic eksonimov (tujih poimenovanj) in, da so se Veneti sami imenovali z drugimi imeni.

Dodatek h geološkemu poročilu* kratkega geološkega pregleda območja Visoko, osredotočenega na hrib Visočica, imenovanega tudi »Piramida sonca«. Izkopavanje v bližini Sarajeva kaže, da najdbe podzemnih predorov niso sporne. Še več; v enem izmed njih, ki se nahaja pod hribom Visočica, so našli celo dva monolita z napisoma, ki zelo verjetno predstavljata staroveško pismeno zapuščino tamkajšnjih prebivalcev.

V spomin na izumrtje zahodnoslovanskega, obodritsko-vendskega jezika v "hanoverskem Vendlandu" pred 250-imi leti, leta 1756.

Werner Meschkank-Měškank, Cottbus/Chóśebuz, Niederlausitz/Dolna Łužyca, Deutschland (2/11/06)

"... zadnja med tistimi, ki so znali odlično vendsko govoriti in prepevati"

Knjiga treh slovenskih avtorjev "Veneti, naši predniki", ki je prvič izšla v nemščini že davnega leta 1988, nato pa še v slovenščini, italijanščini in angleščini, med evropskimi venetologi ni vzbudila pričakovane reakcije. V knjigi avtorji dokazujejo na podlagi svojih raziskovanj, da Veneti , ki so naseljevali v prvem tisočletju pred našim štetjem veliko področje Srednje Evrope, pripadajo etnosu, ki ga lahko poimenujemo le kot Protoslovani. Na razširjenost Venetov oz. Vendov širom Evrope pa pričajo ne samo zgodovinski zapiski, ampak predvsem po eni strani razširjenost "slovanskih" toponimov po celi Evropi in pa njihov jezik, ki ga je prvi v svetu uspel razvozljati slovenski avtor Matej Bor, slavist, pesnik, prevajalec, član SAZU, in sicer na podlagi tako slovenskega jezika in njegovih narečij (trenutno najzahodnejšega živega slovanskega jezika) kot tudi s pomočjo starocerkvene slovanščine in seveda tudi drugih indoevropskih jezikov, med njimi tudi sanskrta.

dr. Henrik Tuma: Pomen in razvoj alpinizma

Založba "turistični klub Skala"

Izročam Planinskemu Vestniku kot glasilu slovenskega alpinizma imenoslovje Julijskih Alp. Obsega več nego 30-letno alpinsko delo, ki mi je nalagalo mnogo truda in žrtev, a dalo še več čistega veselja. Koliko estetičnih in etičnih spominov mi obujajo sedaj vsa imena: Ivanac sredi zelene Beneške Slovenije, Poliški Špik v ozadju Dunje, steni Jérebice, stena Triglava itd. S posebno ljubeznijo sem prehodil in obdelal zapadni del Julijskih Alp in Predalp, kjer sedaj izginjajo pod tujim nasilstvom zapuščeni slovenski deli: Rezije, Tera in Nadiže. Žal, da nisem imel že davno predhodnika, ki bi bil zajel neizmerno bogato folkloristično gradivo, važno ne le za nas, ampak za znanstvo sploh!