Grb na knežjem kamnu
V mesecu oktobru 2009 sem v Trubarjevem antikvariatu kupil knjižico-koledar za leto 1952 z naslovom Koledar Slovenske Koroške, ki jo je izdala in založila prosvetna zveza v Celovcu (Avstrija). Poleg koledarja je bilo v njej tudi več zanimivih potopisnih člankov in raznih drugih obvestil. Zelo presenečen pa sem obstal, ko sem prebral strokovni članek Kontinuiteta slovenske karantanske kneževine, ki ga je napisal Dr. Josip Mal. V tem članku avtor piše o knežjem kamnu, na katerem je vklesan grb s tremi panterji znotraj ščita.
Avtor: Dimitrij Kebe
Izšlo v Vojnozgodovinskem zborniku
Ker še nikoli nisem slišal za to poročilo o grbu sem takoj začel klicati po celi Sloveniji in izvedel, da nobeden od vprašanih ne ve o tem nič in tudi v raznih drugih publikacijah nisem zasledil poročila, vesti, ali slike o tem grbu. Dr. J. Mal je pod sliko knežjega kamna z grbom, ki jo je priobčil, napisal:
»Knežji kamen, kakor je bil ohranjen za časa Megiserja (sodobnik Valvasorja, op. Kebe), z grbom Koroške Vojvodine na sedežu in ploskvi, ki je vklesan v gotski obliki; danes je grb komaj viden, ker so ga vremenske neprilike tekom stoletij izprale.«
Moj komentar gre v to smer, da ta komaj vidni grb ni v interesu Avstrije niti v interesu Slovenije.
V obrazložitvi naj navedem, da se panter pojavlja v raznih upodobitvah že pred 2000 leti in vse do srednjega veka in dalje.
Prve omembe panterjevega lika najdemo vklesane na kamnih rimskega Norika, ki jih arheologi datirajo v II. stoletje n. št. Noriški kamen, na katerem sta dva panterja, je še danes vzidan nad glavnim vhodom stolnice pri Gospe Sveti. V času, ko je vsaka vojvodina imela lastno vojsko, je bil panter tudi bojni znak Karantancev. Skupna vojska Karantancev je obstajala še v XI. stoletju, verjetno pa tudi še na začetku XII. stoletja. Znak panterja oz. grb se pojavi na pečatih mejnega grofa in Koroškega Vojvode še v času Velike Karantanije leta 1077.
Na Štajerskem ostane znak panterja oz. njegov grb tudi še potem, ko njihove vojvode nasledijo Babenberžani leta 1192. To dokazuje tudi novčni dvojni pečat Vojvode Leopolda VI. Babenberga iz leta 1217, kjer je na eni strani pečata ščit, na katerem je orel, ki je avstrijski bojni znak kraljestva, na drugi, na štajerski strani pečata na ščitu, pa je panter, ki je karantanski bojni znak.
Na vse zgoraj navedeno pa se postavlja vprašanje, zakaj se o grbu s panterji na knežjem kamnu nič ne govori, sliši, piše itd., tako v Sloveniji in začuda tudi v Avstriji.
Če pomislim na vojvodski prestol, na katerem so v daljni preteklosti Avstrijci s preklesavanjem določenih črk hoteli napis, ki je vklesan na vojvodskem prestolu, spremeniti tako, da bi se bral v nemškem jeziku, me pri knežjem kamnu nese v to smer, da so dopustili, da je grb s panterji skoraj zbledel, kot da bi hoteli prikriti, da je bil grb s panterji prvotno slovenski in ne nemški grb. V nasprotnem primeru bi ga strokovno restavrirali.
Stališče uradnega slovenskega zgodovinopisja izgleda, da je takšno, kot da se (črnega) panterja v pomenu slovenskega karantanskega grba niti ne omenja oz. se ga izogiba.
VERI MA SVETI VERI
(napis na Vojvodskem prestolu)
P. S. Vsi podatki z opisi in liki panterja so povzeti iz knjige Karantanija Joška Šavlija, založba Humar 2007, str. 254-262. Slika knežjega kamna z grbom pa je vzeta iz knjige - koledarja za leto 1952.