A clay tablet exhibited at the Archeological Museum of Mycenae is reminiscent of an account sheet as indicated by the strokes on the right hand side of the tablet. A chance look at the second row revealed the signs sequence ( = A-RE-HA-SA-DA-RA) which some scientists read as “Alexandra” (allegedly derived from Hittitic “Alakšanduš”, see reference to Kadmos below in literature). When taken other rows into account, it revealed that such a reading is wrong.

česky

Weiterlesen >>>

V nemški knjigi Künstgeschichte najdemo dokaz v podporo domnevi, da je staro ime za boginjo Zemlo (Semla) znano že iz starega veka. To ime je izpričano v etruščanski pisavi na eni izmed upodobitev v knjigi. Pravtako sta naslikana bogova s pomenljivima imenoma in sicer bog Apulu in bog veselja in vina Fufluns (Dioniz). Prvi je bog petja in tudi preročišč, ki so ga kasneje Grki prevzeli in preimenovali v Apolona, ki je sončni bog. V istem delu najdemo zanimiv namig o sorodnosti oz. prijateljstvu med etruščanskimi Volci in Trojanci.

Weiterlesen >>>

On two Pre-Roman inscriptions from the river basin of Idrijca (Western Slovenia)
Presented is a different approach to deciphering of the inscription from Grad near Reka and from another site in Posočje (Soča River basin), Slovenia. The last signs in the former inscription indicate the imperfect or imperative form of a verb. In the latter, the distribution of punctuation signs indicates i.a. the word separation. The former inscription can be interpreted as "Bows (and females) the grandsire processed handily" or "Grandsire, process bows (and females) handily!". The latter one as "This my (father??) ..." or "Here my (father??) ..."

Weiterlesen >>>

Dotaknil se bom kulture dialoga v stroki in zastopstva njenih predstavnikov zunaj meja strokovne javnosti. Gre za dobro znane odzive na kritične poglede ali celo na napak razumljene spodbudne besede, kateri kaj dosti od naslova te kolumne niti ne odstopajo. Dostikrat se vnemajo burne razprave, mnenja se ne le krešejo ampak že kar gorijo, včasih vse dokler strasti ne pomiri minevanje časa. Ali je to zares potrebno? Kakšni so vzroki in dejavniki, ki vodijo v takšno nerazsodnost? Zakaj se v takšna prerekanja tako radi vživijo razumniki, oz. tisti, ki naj bi razumnost predstavljali? Odgovori niso daleč, a najprej poglejmo vzorec, ki je zelo prisoten v naši strokovni javnosti in katerega bi bilo nujno čimprej spremeniti.

Weiterlesen >>>