Marsikdo se bo vprašal, za kakšne spomenike gre, kje in kdaj. Pa se vrnimo v čas Homerja. Ta pesnik je v pesnitvi Iliade že pred 3000 leti omenjal noriško železo kot zelo dobro in znano celemu takratnemu svetu. Nič ni tedaj čuda, če Valvasor omenja po Homerju, kako je »noriško železo« že rezalo junakom glave v Trojanski vojni. Prav tako Ovid poroča, da je bilo noriško železo slavno (Letopis matice slovenske, A. Koblar, Str. 181, 1892) Iz radovednosti sem razmišljal, kje naj bi talili in kovali to rudo pri nas, če jo omenjajo že stari Grki, ki so prebivali tako daleč stran od nas.

Članek je bil objavljen v Vojnozgodovinskem Zborniku št. 33, dec. 2008
Avtor: Dimitrij Kebe

Kaj ima noriško železo z venetskimi napisi
Že J.V. Valvasor pripoveduje v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske, da je bila huda nevihta ustavila izkopavanje njemu sodobnika Dr. Petermanna na Bevščici poleg Javornika, kjer se je našlo nekoliko stotin grobnih spomenikov iz »predzgodovinske dobe z napisi«, katerih ni bilo moči nikomur tolmačiti in razjasniti. Tudi znani domoljub in zgodovinar P. pl. Radics povzame to poročilo Valvasorja in še doda, da tisti, ki bi našel te spomenike, »se lahko enači po slavi«, kot si jo je pridobil Peruzzi, ki je prvi odkril koliščarsko naselbino na barju (Ljubljana), katere so že dolgo pred njim brez uspeha iskali učenjaki. (Letopis matice slovenske, P.pl.Radics str.3,4. 1880)

Anton Kobler v članku Zgodovina železarstva na Kranjskem tudi citira Valvasorja in piše: V zvezi z rudarstvom so tudi »Ajdovski grobovi« na hribu Bevščici nad Javornikom. Pravi, da je ondi 300 grobov »s starimi napisi«, katerih Dr. Petermann, ki je poskušal gomile odpreti, pa ga je odpodila huda ura, ni znal brati. (Letopis matice slovenske, A. Kobler str.180, 1892)

Pri moji raziskavi te lokacije sem na zemljevidu že na začetku imel težave z imenom Javornik, saj je Javornikov več v Sloveniji, ime Bevšica (Bevščica) pa na današnji specialki Slovenije ne obstaja. Kmalu sem ugotovil, da moram Bevščico spremeniti v Belščico in takoj za tem se mi je posvetilo, da Javornik ni hrib ali pogorje, temveč današnji predel Jesenic, ki pa je bil v Valvasorjevem času samostojni kraj.

Vzporedno z raziskavo teh imen sem v še eni stari knjigi odkril, da se je pri nas na kranjskem v Javorniku kovalo neko posebno jeklo, ki ga Valvasor humoristično omenja, »da je celo turška kri v pijanstvu njenega sovražnika prestrašena pred očmi videti to jeklo vihteti« (Letopis matice slovenske, P.pl. Radics, str.309, 1877).

Iz teh podatkov sem upravičeno sklepal, da so tukaj že pred približno 3000 leti kopali železovo rudo in da je Petermann verjetno odkril spomenike rudarjev oziroma prebivalcev tega področja, ki so »pripadali Venetom«.

Vsem bodočim raziskovalcem sporočam, da osebno mislim, da je verjetna lokacija »Venetskih spomenikov« med hriboma Hrastnik (964 m) in Ajdna (1046 m) v smeri proti Belščici, lahko pa tudi v bližini teh hribov, saj hriba ustrezata tudi po višini, da bi lahko bila pred več kot 3000 leti (bronasta doba) naseljena.

V pričakovanju na novodobnega Petermanna vas lepo pozdravljam.