Avrelij Droh (drugi) je ime zadnjega poganskega kneza, ki je vladal Karantaniji med leti 769 in 772 našega štetja. Prvi veliki poganski upor se je začel že leta 763, drugi in tretji upor pa med letom 769/770, ko umre tudi krščanski knez Hotimir (Ketimarus).

Avtor: Dimitrij Kebe
Izdano v 31. številki Vojno zgodovinskega zbornika Logatec, januar 2008
 

    Pogan Avrelij prepreči Hotimirjevemu nasledniku Valhunu, da bi zavladal v Karantaniji. Poganska stranka pod poveljstvom Avrelija v tem času izžene vse domače in tuje misijonarje, duhovnike in druge veljake iz Karantanije.

    Ponovno zavlada prastara poganska vera v boga sonca Sventovida (Belin, Troglav) in v boginjo zemlje in plodnosti Semelo (Semla, Noreja).

    Poganski knez Avrelij II. leta 772 izgubi bitko zoper bavarskega vojvoda Tassila III., katerega podpirajo tudi Franki (Karel veliki).

 

KDO JE BIL AVRELIJ DROH- AVRELIJ DRUGI (II.)
Že samo ime bega razne zgodovinarje saj jih večina trdi, da sta bila to dva kneza, le redki pa dajejo to pod vprašaj. Sam sem se dokopal do presenetljivega zaključka, da je Avrelij Droh in Avrelij II. ime enega samega kneza.

    Kot prvo bom omenil najbolj znano Prešernovo kitico iz Krsta pri Savici;

Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi

že dolgo bije za krščansko vero.

Z Avrelijem Droh se več mu v bran ne stavi;

    Že iz te prve kitice je razvidno, da Prešeren govori o dveh imenih poganskih vojskovodij.

    A. Fekonja v članku »Razširjava kristjanstva« med Slovenci zapiše; Župani-plemiči v okrajih današnjega Maribora, Celja in Slovenj Gradca so se pod vodstvom »Slovenskih gradskih knezov« svečenika Droha, Deodora, Sama in Avrelija odločno uprli zoper domače nasilstvo in tujo gospodstvo. (1) A. Fekonja tukaj govori o štirih knezih.

    Prav tako piše Anton Krempl v svoji knjigi »Dogodivšine Štajerske zemle« tudi o štirih knezih. Citiram: »Slovenjogrački, Celski, Marburski ino drugi žlahtniki, Dodor, Drako (Droh), nek Samo in Aurel so se v Marburgi vkupzbrali ino so vojvodi Vladuhu vojsko proti postavili.« (2) Po Kremplu se je bitka odvijala na Štajerskem.

    V časopisu »Zora«, v članku »Razgovori«, podpisani J. P. povzema po Valvasorju, da je Avrelij podlegel Valdungu, sinu od Hotimira pri Sisku, Droh pa je tudi v pest prišel istemu Valdungu pri Metliki. (3) Tu je zopet govora o dveh knezih.

    Za ime Valdung, Valtunc, Vladuh, Valhun pa dr. Franc Kos pove, da je to slovensko ime, ki ustreza imenu »Volkun«. (4)

    Joža Glonar v svojem slovarju zapiše, da je Droh vojvoda poganskih Slovencev. Doda še, da to ime starejšim virom ni znano in da se najprej pojavi pri Megiserju, iz njega pa je to ime prešlo v Valvasorja. (5) Tukaj je jasno razvidno, da je knez samo eden - Droh.

     Zelo pomemben podatek, ki je tudi vplival na razrešitev imena Droh sem dobil v knjigi »Karantanija«, ki jo je napisal Joško Šavli, kjer piše, da je bilo v Karantaniji nasledstvo tudi po materini strani pravno veljavno in priznano. (6)

     Prelomni dokaz-ugotovitev pa sem dobil v knjigi »Izbrana dela Janeza Trdine« in prišel do osupljivega podatka, ki je potrdil moje raziskovanje.

     Pri raziskavi tega imena sem že na začetku ugotovil, da pomeni v Slovenskem jeziku beseda »Droh« drugi (II.) in ne ime, saj še danes tako govorijo v gorenjskem dialektu in tudi drugje po Sloveniji. (Primer »Bog« na Gorenjskem se izgovarja kot »Boh«, drugje tudi kot »Buh« - nebeški.)  

     Pri dveh virih, ki sem jih omenil že prej A. Fekonja in A. Krempl so zapisana mesta Maribor, Celje in Slovenj Gradec za katere so našteti štirje knezi, ki naj bi tam vladali. Ker pa je to nemogoče, da bi dva kneza vladala v enem mestu-gradu, tako ostanejo še trije knezi.

     Iz teh virov se lahko ugotovi, da knez Avrelij Droh prihaja iz Maribora, ostala dva kneza »Deodor (Dodor)« in neki »Samo« pa iz Celja oz. Slovenj Gradca.

     Potem ko sem ugotovil kaj pomeni ime Avrelij Droh drugi (II.) sem se takoj vprašal, kdo pa je bil potem Avrelij prvi. Edini s tem imenom, ki bi lahko ustrezal temu žlahtnemu naslovu, mi je ostal samo veliki rimski cesar Marc Avrelij (vladal od 161-do 180 našega štetja). Ker dobro poznam rimsko zgodovino, mi je bilo takoj poznano, da je cesar Avrelij zadnja leta živel in se bojeval v Noriku (Karantanija), kjer je tudi umrl v Vindoboni (današnji Dunaj, ki je takrat spadal pod Norik).

      Da sem lahko Marka Avrelija povezal z našim Avrelijem drugim, pa sem dobil dokaz v »prelomni knjigi« Janeza Trdine, ki je zapisal že leta 1852 te zgodovinske stavke.

      »ZGODBE NAM SPRIČUJEJO, DA SE JE PRED BRAMBOVCI STAROSLOVENSKE VERE OB ČASU VALHUNOVIM POSEBNO SKAZOVAL NEKI AVRELIUS, KI JE BIL PONOSEN S SVOJO KRVJO, DA JE NASLEDNIK STARORIMSKIH DEDOV«. In nadaljuje:

     Če se pomislijo še druge razmere, ni vzroka za nas, da ne bi verjeli besedam tega navdušenega prijatla naših očetov. (7)

 

Image{nomultithumb}
Mark Avrelij

 

 

SKLEP:

 

     Ugotovitev je, da je Mark Avrelij imel z domačo plemkinjo iz Norika (področje Karantanije) nezakonskega otroka. (za tiste čase je bilo to nekaj običajnega).

     Že za sebe lahko povem, da imam več kot 600 let star rodovnik, katerega je raziskal že moj pokojni oče. Če pa je bil nekdo potomec cesarja (tudi nezakonski), svetovnega vladarja tistega časa, se je ta rodovnik po krvi še bolj ohranjal in nadaljeval. To se je kasneje pokazalo tudi v Karantanskem pravu, kjer se je lahko dedovalo tudi po materi.

  AVE   IMPERATORE   AVRELIJ DROH

 

VIRI:

     1) Letopis matice Slovenske, A. Fekonja, str. 128, 1884 Ljubljana.    

     2) Dogodivšine Štajerske zemle, Anton Krempl, str. 61, 69, 1845 Gradec.

     3) Časopis Zora, str. 290, 1876 Maribor.

     4) Gradivo za zgodovino Slovencev, dr. Franc Kos str. 280, 1902 Ljubljana.

     5) Poučni slovar, Joža Glonar, str. 299, 1931 Ljubljana.

     6) Slovenska država Karantanija, Joško Šavli, str. 142, založba Humar 2007.

     7) Zbrano delo, Janez Trdina, dvanajsta knjiga str. 438, 1959 Ljubljana.