V prejšnjem članku »Veneti*, skrivnostna ljudstva?« smo pregledali kar nekaj zgodovinskih, jezikoslovnih in arheoloških podatkov, ki govorijo v prid enotni in precej obsežni poselitvi Venetov v Evropi. Ali so lahko tako obširna ljudstva, kot so bili Veneti preprosto izginila? Kje lahko iščemo današnje naslednike teh ljudstev? Ali Slovenci nismo Slovani? Ali je selitev celotnih narodov v zgodovinskem obdobju realna? Preiskali bomo nekaj ugotovitev in razmišljanj in si poskusili odgovor na ta vprašanja še nekoliko približati.

*Velja omeniti, da je etnonim Veneti ena izmed različic eksonimov (tujih poimenovanj) in, da so se Veneti sami imenovali z drugimi imeni.

Ali Slovenci potem nismo Slovani? Ob pregledu dokazov bomo lahko jasno videli, da so stvari precej bolj prepletene, kot bi si morda sprva želeli. Predvsem pa se osredotočimo na samo povezavo med Veneti in drugimi evropskimi narodnostnimi skupinami. Preden pa pričnemo s sintezo spoznanj, skušajmo še analizirati splošno uveljavljeno mnenje o pozni selitvi narodov.


VERJETNOSTNI RAČUN

Matematična znanost nam sama zgovorno kaže, da je nekaj znanstvenih teorij v slepi ulici. Vzemimo si torej nekaj osnovnih teoretskih postavk priselitve Slovanov in identitete Venetov, povzetih po različnih enciklopedijah in znanstvenih knjigah.

1. Veneti naj bi se delili na tri različna ljudstva in sicer na:
- armoriške Venete, ki naj bi bili keltsko ljudstvo in so poseljevali današnje območje francoske Bretanije,
- pribaltske Venete ali Vende, ki so poseljevali območja ob Baltskem morju in južneje,
- jadranske Venete, ki naj bi prišli okoli leta 1000 pr. n. št. in naj bi se naselili na severu Italije. Brittanica CD 2.0

2. Jadranski Veneti naj bi govorili italski jezik, verjetno soroden Latinščini.

3. Pribaltski Veneti naj bi govorili italsko-keltski jezik (wikipedia) in se sčasoma asimilirali in prevzeli jezik prihajajočih Slovanov.

4. Veneti naj bi prebivali na področjih, ki so jih kasneje posedli zahodni Slovani in naj bi na začetku tvorili nekakšen vmesni element med Germani in Slovani in Romani.

5. Slovani naj bi se kot narod v Srednjo Evropo priselili šele v šestem stoletju.

6. V naslednjih treh stoletjih naj bi se razširili čez polovico Evrope!

7. Poselili naj bi večinoma že izpraznjena obsežna področja (od juga do severa).

8. Kljub dejstvu, da nikjer ni najti poročil o slovanskih zavojevalnih vojaških pohodih, še manj pa o njihovem organiziranem raznarodovanju domorodcev, naj bi bili Slovani odgovorni za asimilacijo prebivalstva skoraj polovice evropskega prostora, in to v samo dobrih treh stoletjih.

9. Številni toponimi (krajevna imena) zunaj »priznane« venetske poselitve, ki vse do danes spominjajo na poselitev Venetov (glej »venetski toponimi«), naj bi bili zgolj slučajni, slovenski toponimi v Švici pa naj bi bili pljusk morja Slovanov, ki naj bi tam hitro izginili ...

10. Kljub temu, da arheologija ne dokazuje smeri priselitve Slovanov in, da izročila slovanskih narodov pričajo o njihovi pradomovini v srednjem toku reke Donave (rusko izročilo, glej P. Tulajev. Veneti: predniki Slovanov, ISBN 86-7540-037-3), naj bi se Slovani priselili iz vzhoda, iz pripjatskega močvirja. Od tod naj bi s hiper-razmnoževalno taktiko in s pomočjo trstik (uporabili naj bi jih za dihanje med plavanjem pod površjem Donave) presenetili ostale »domorodne« narode in jih s svojo surovostjo onemogočili.


Glede na očitke, da naj bi venetska teorija združevala v svojih vrstah predvsem vernike, naj pripomnim, da če je tako, potem, malo ironično rečeno, zagovorniki zgoraj navedenih tez sestavljajo društva pravljičarjev ...
Ampak vrnimo se k matematiki in k našemu verjetnostnemu računu:
Kolikna je verjetnost, da se je teh 10 tez tudi uresničilo? Že na prvi pogled nam je jasno, da so takšne domneve brez dodanih tehtnih argumentov neutemeljene, verjetnostni račun pa to le še potrdi. Izračun kaže, da je že samo možnost, da bi se to vse zgodilo v takšnem zaporedju 1 proti 3 628 800. Ali se vam ne zdi, da zagovorniki takšne priselitve narodov na nek način igrajo loterijo? Težava je pa v tem, da je to račun brez krčmarja. Znanost namreč ne deluje na domnevah. Osnovni princip, ki se ga naj bi upoštevalo je, da je nek narod, na ozemlju, ki ga trenutno poseljuje, avtohton, če se jasno ne dokaže nasprotno. In kje so neizpodbitni dokazi, da npr. slovensko govoreči prebivalci niso avtohtoni na svojem današnjem ozemlju?


NAPISI

Kam se je izgubil pomen Venetskih napisov?
Kot večina že ve, so jadranski Veneti pustili zapise brez presledkov med besedami, ali drugače rečeno »in continuum«, kar zelo otežuje njihovo interpretacijo. Veliko strokovnjakov je želelo razvozlati njihovo govorico, a jim drugega kot večinoma »imen« v teh zapisih ni uspelo najti. Še posebej zanimive pa so ugotovitve Pellegrinija in Prosdocimija v knjigi »La lingua Venetica«, kjer znamenite t. im. atestinske tablice poskušata brati v (po alpinistično) prvenstveni smeri in sicer od spodaj navzgor, kljub temu, da za tako branje ne prikažeta nikakršnega tehtnega razloga. Medtem, ko se jezikoslovci na takšno nedoslednost pravzaprav sploh niso odzvali, pa so to seveda takoj storili, ko je Matej Bor objavil svoja spoznanja o njuni zmoti in zraven podal še svojo interpretacijo napisov atestinskih tablic. Res je sicer, da njegovo delo ne sledi vselej matematičo-znanstvenim smernicam, a je vseeno izredne pomembnosti dejstvo, da se nihče še ni v te stvari podal dovolj resno z namenom ponuditi boljšo interpretacijo, kaj šele dokazati, da ti napisi ne morejo biti slovanski. Kot kaže so se strokovnjaki po eni strani prehitro zadovoljili z neprepričljivimi in nedoslednimi razlagami, spet drugi pa raje puščajo skrivnost venetskih napisov neodkrito, tako, da se njihove razlage sploh ne lotijo. Na koncu se lahko vprašamo: ali je sploh razumno domnevati, da je še pred 2000 leti cvetoča civilizacija poniknila brez večjih sledov v današnjih kulturah?


NARODNA PRIPADNOST

Po vseh dosedanjih podatkih so bili Veneti verjetno eno izmed prvih večjih ljudstev, živečih na tleh Evrope. Skupaj z ostalimi narodi, ki so nosili različna imena, so že v neolitiku tvorili glavni evropski del indoevropske veje, osnove večini današnjih jezikov v Evropi. Tako je sedanja jezikovna delitev v Evropi, gledano iz genetskega vidika, lahko med drugim plod pretežne jezikovne asimilacije staroselcev, in ne le posledica preseljevanj celotnih narodov. Spomnimo se samo primera Normanov v Angliji. V nekaj stoletjih njihove nadvlade so, kljub dejstvu, da so tvorili le vladajočo večino, njihovi podložniki pa so govorili drug jezik, v arhivih iz tega obdobja ostali le dokumenti v normanskem jeziku. Če se je to lahko na takšnem obsežnem ozemlju zgodilo v tako kratkem času, zakaj bi potem morali pri raziskavah biti odvisni od pisnih dokumentov staroselcev, če so le-ti bili tolikokrat prisiljeni uporabljati jezik vladajoče večine?

Se nadaljuje!