Henrik TumaIzročam Planinskemu Vestniku kot glasilu slovenskega alpinizma imenoslovje Julijskih Alp. Obsega več nego 30-letno alpinsko delo, ki mi je nalagalo mnogo truda in žrtev, a dalo še več čistega veselja. Koliko estetičnih in etičnih spominov mi obujajo sedaj vsa imena: Ivanac sredi zelene Beneške Slovenije, Poliški Špik v ozadju Dunje, steni Jérebice, stena Triglava itd. S posebno ljubeznijo sem prehodil in obdelal zapadni del Julijskih Alp in Predalp, kjer sedaj izginjajo pod tujim nasilstvom zapuščeni slovenski deli: Rezije, Tera in Nadiže. Žal, da nisem imel že davno predhodnika, ki bi bil zajel neizmerno bogato folkloristično gradivo, važno ne le za nas, ampak za znanstvo sploh!

Pričeto z namenom, da se ugotove in ohranijo slovenska imena naših Alp, sem po končanem delu prišel do prepričanja, da tvori imenoslovje Julijskih Alp tudi trdno podlago za izsledovanje prve alpske kulture. Nikjer na prostoru Julijskih Alp ni najti ne enega samega neslovenskega imena. Ni sledu keltščine, ne romanščine, ne germanščine: vsa neslovenska imena so poznejše, že zgodovinske dobe. Alpe so ločilo kulturnega sveta romanskega od germanskega in slovenskega. Julijske Alpe še posebe romanskega od slovenskega; stoje ni pragu romanskega življa v dobi rimskega imperija in ni v njih niti besede romanščine.
Četudi skrbno izdelano, je predležeče imenoslovje Julijskih Alp le ogrodje, ki naj se s podrobnejšim in vztrajnim delom še izgradi.
Saj so enaki izsledki tudi velikih zemljepisnih zavodov in znanstvenikov kulturnih držav često negotovi in potrebni popravkov. V naše imenoslovje so pa ravno ti činitelji zanesli premnogo napak, ki jih je težko izpraviti, ravno vsled avtoritete zapisovalcev.
Kakor že drugod zatrjevano, bi se dalo točno gradivo podati le, ako bi strokovno sestavljene komisije na licu mesta in na podlagi zemljevida po merilu 1: 10. 000 predelale vrh za vrhom, dolino za dolino. Od tega pa smo še daleč mi in drugod! Pri tem pride v poštev, da izmirajo stare priče, veščega naraščaja pa ni ali gine od dneva do dneva.
Imenoslovje naj torej za prvo zbudi zanimanje alpinistov za domača imena ter da priliko podrobnega pretresavanja in konečne ugotovitve imen, kolikor je še mogoča. Za drugo pa bodi podlaga znanstveno izobraženim alpinistom, da se lotijo sistematičnega proučavanja imen s prirodopisnega, jezikoslovnega, zemljepisnega in zgodovinskega stališča. Neproučeni so še naši urbarji in arhivi benečanskih municipijev skoro nedotaknjeni. Koliko gradiva leži v knjižnicah v Gorici, Čedadu, Vidmu, Padovi in drugod! Alpinistu bodi za sedaj kažipot v vse predele Julilških Alp! Koliko prirodnih lepot, koliko podvigov še čaka naših alpinistov in opisov!
Eno pa naj bodi našim izletnikom, turistom in alpinistom v opomin: rabite svoja slovenska imena, opustite nepotrebne tujke in izpačenke, zbudite si nekoliko zavesti lastnega bogastva!

V Ljubljani, 7. avg. 1928. Dr. Henrik Tuma.
 

A. Zapadni del

Med Belo (Fella), Zilico in Sočo

I. Alpe

I. skupina: Poldnašnja Špica 2089 m
a) Gorovje

(Višine Zapadnih Julijskih Alp so po italijanskem zemljevidu vojno geogr. zavoda v Bologni v merilu 1 : 25.000. )
Frata ronek nad Pontebo; Sedlo 1126 m; Velika Ravan 1309 m, Filon dei Sclas.
Laški Jelovec 1521 m, pod njim na južnem pobočju Casera (sirarnica) Pozzetto (beč) basso 1374 m.
Slovenski Jelovec 1536 m, Monte Agér, Illusberg, pod slemenom na sever Gače, na jug pod slemenom planina v Njivicah 1602 m, Casera Pozzetto alto ali Criera la Valle.
Kugel, brez kote, okoli 1650 m.
V Kapelu 1742 m, Monte Piccolo, na sever ronek Korenov Vrh 1346 m, pod njim Korenov Travnik in Brda 924 m; sleme na vzhod do 1576 m Kres, pod njim na sever ronek Srednje Brdo 1317 m do 955 m, vzporedno s tem na vzhod Lušč Vrh 1369 m, Lusora pod njim planina istega imena 1289 m.
Za Kuglom, prevala 1705 m, Anhaltersattel; na vzhod pod Kresom in prevalo Gorenja Lipaljska planina ali Slovenska planina.
Vrh Laneža 1907 m, Cuel di Lanes; panoga na zahod in jugozahod: Lipnik 1950 m, Monte Schenone (Veliki Hrbet) ali Pala (polica) dell'Agar. Dunjski Vrh 1962 m, Jof (špik) di Dogna ali Jof di Mincigos, Clap Forat 1536 m nad Fello.
Sleme Laneža do 1814 m, Clap del Jovet, na sever Dólenja Lipaljska planina, Deutsche Alm.
Dol 1479 m, Passo di Biéliga na jug v pobočju Casera Bieliga 1432, Velika Planina.
Monte Pipar, 1700 m12 - Cima Sechieiz 1840 m - Brda 1842 m - Škrbina v Brdih 1794 m - Vančela 1827 m - Čez Vančelo 1740 m, Forcella Cuel Tarrond.
Krnitzenspitzen 1942 m, Cuel di Pez na sever Granudaberg 1589 m, studenci Močila, Marcilla,'' pod njimi Lussnitzer Alpe, planina v Dupljah; na jug: Gosada ali Crosadon 1801 m, ronek nad Dunjo Cuesta Brussinizza.
Velika Škrbina brez kote, prehod iz Dunje na Planino v Dupljah; na sever pod njo Krnica. - 1900 m škrbina brez imena, na sever prod Bärenlahn, pod njimi Bärenloch.
Dreispitz 1955 m, Cuel delle Tanne dell'Orso ali delle Lave dell'Orso. Dve Špici Due Pizzi, Zweispitz: Veliki Vrh 2047 m, Vildiverspitz in Vrh nad Cijanerico 2004 m, na sever pod njo polica Cijanerica ali Cijanovica, prod na jug Welsche Ritschen= Forcella Čanalut 1830 m, škrbina s prehodom.
Piparji: Nizki Pipar 2003 m, Srednji Pipar 2047 m in Visoki Pipar 2069 m; ronek na sever do pod 1289 m, Col de Mez (slov. srednje brdo). - 1942 m škrbina s prehodom iz planine Rudni Vrh na planino Sračica ali Strechica, na sever pod njo prod Bärenloch in Kernitzen.
Poldnašnja Špica 2089 m, Jof di Miezegnot, Mittagskofl, na sever Politzen in Sonnseitige Mittagritschen.
Krnitzenspitz 1952 m, na sever ronek Vrh nad Vel. Dolom 1761 m s tremi razsohami: na severozahod planina Sračica 1395 m, Strekizaalm na sever Erlakopf 1306 m, na vzhod Ravna od 1560 m do 1477 m, Federaun; odtod na sever Golec 1151m, pod njim škrbina Za Vrhom 942 m, Forcella, na sever pred njo Podgorski hrib ali Nebrije 1206 m (pač iz Nabrdje).
Vrh Planje 1973 m: na jug Planje vzporedno: Laška Planja, Siljev Plaz, nemško Siebenkwass, in Ovčja Planja.
Črni Vrhi: Nad Požutovim v Špiku 1729 m, Nad Požganjem Špik 1682 m, Nad Črnim Studencem Glava 1753 m (na laškem zemljevidu napačno M. Strechizza), na sever pod Črnimi vrhovi Koroški Kot.

Frata pogostoma oborno ime za kraj, kjer ne raste drugo nego protje - fratje. Vsi drugi pomeni so drugotni. Fratta tudi italijanski in bavarski.
Ronek, Abfall des Berges.
Pontebba, geograf prof. Giovanni Marinelli razlaga besedo iz Ponte Fella - most čez Belo, koroški Slovenci rabijo Tabelj. Razlaga pa se vjema le z nemško besedo Pontafel, ki je očitno iz Pontefella, dočim je Pontebba iz furl. Pontaiba t. j. ponte = most in aiba = voda. Filone, sleme, Giebel, ravno dolgo brdo; greben, Grat, krnasto dolgo brdo.
Agár, voden vrh, od furl. aga = acqua. Gače, kot med razsohama gore, Zwiesel. Prevala, preval, tudi pl. tant. prevale, dim. prevalek (prim. lastno ime Prevelk!) = Joch; sedlo = sella, Sattel; škrbina = forcella, Scharte, špranja = Spalte.
Lanež, ime pogostoma v zapadnih Alpah po divjem lanu, rdečega cveta, ki raste na vzhodnih solnčnih legah. Bovčani izgovarjajo Lanšepca, iz tega so kartografi napravili Lansepca, Bohinjci pa Vampršca. Lanež ima v romanščini oblilco Lanes, Lana, v bavarščini pa Lanz, npr. Lanzwiese v Dolomitih, Lan. Obe imeni segata do zahodne Švice.
Cuel, furlanski iz lat. collis, grič.
Beseda Mincigos je po mnenju prof. Marinellija slov. izpačenka; odkod, težko povedati. Bieliga, furlanska izpačenka iz slov. Velika, namreč planina.
Imena Pipar za ta vrh Slovenci ne poznajo; beseda je koroško-slovenska pipati, pipljem = krniti, oškrbati.
Sechieiz tudi Sechieit, slov. suhi vrh, secco = suho, dočim je končnica slovenski -eč, kakor Peit = Peč. Vančela, nerazumljiva izpačenka.
Tarrond, furl., okrogel, prvi del kakor rezijanski »Tam«, »tu«, rabljen kot členek in rond, okroglo.
Pez iz slov. Peč.
Granuda iz slov. ograda, drugod Goriuda, Agoriuda.
Marcilla, očividno izpačenka iz slovenskega Močila, studenci nad planino v Dupljah, po starem zemljevidu še Motschilla.
Krnica, Kar, laški cadin.
Lahn, slov. plaz, furlanski Le Lave (Lavina). Pravo ime za vrh po reviji In Alto XVII str. 43 je Le Tane dell'Orso (tane = brlogi), prehod iz nemškega Bärenloch.
Vildiverspitz je izpačenka iz slov. Veliki Vrh, kakor laško Bieliga iz Velika Planina. Ritsche izpačenka iz slov. drča; Siebenkwass, karakteristična izpačenka iz Siljev Plaz, kakor Pliti in Vildi za Véliki vrh.
Politzen iz slov. polica - Grashang, Leite; sonnseitige Mittagritschen pač iz slov. prisojne drče.

b) Vodovje

Dotoki levega brega Bele (Felle): Rankgraben (iz slov. ronek). Perluga- ali Paluggraben (iz slov. polog), Veliki Granudagraben (iz slov. ograda), Čalatergraben (spačenka), Mali Granudagraben, Schwefalbach, Šena tagraben (spačenka), Korengraben, Peglagraben, Pirglergraben (slov. spačenka iz nemškega), Rio Burič (iz slov.), Rio Geloviz (iz slov. Jelovic).
Dotoki desnega brega Dúnjice -Rio Dogna: Rio Čanalut, Rio Bianco, Rio
Badič (pač iz slov.), Rio di Bieliga, Rio Mas, Rio Terra Rossa. Dotoki Taljanske vode v Zájzeri: Suhi Potok, Črni Studenec, Šokovec.

Šokovec, pač iz Sukavec, v Reziji nad Ravenco »Tam pod Sukavcem«, potok z zavito strugo in vodopadom.

c) Sela

Ukve (vas in občina Uggowitz - slovenska občina), Čalováj, selišče, Naborjet, trg in občina Malborghetto (iz slov. Mala vas) nemška občina, Kulc Gugg, selišče, Lušče, Ušče Luschnitz (mešana, nemško-slov.), Lipalja ali Depalja vas (Leopoldskirchen, A le Glesie) (slov.), Tabelj - Pontebba - Pontafel (nemško-laška), staje v Dunji Implanz (iz slov. V Planjici), Pléziche 815 m, slov. Plekce, na laškem zemljevidu iz l. 1613 tudi še italijansko Plecza.

Lušče, Ušče: trdi l često v dialektu odpade: prim. v gorenjščini: Na Oklu - Na Laktu, Krvava Oku - Lokev.

2. skupina: Strma Peč 2380 m
Monte Jama 1165 m, izgora (Vorberg) nad Chiusaforte (po rezijanski Skluže). Monte Mocusson 1084 m. Monte Sflamburg 1340 m. Med M. Jama in Sflamburg Rio Patoc. Jovet del Patoc 1814 m.2 Useiz (škrbina). Il Ghiscialat 1786 m.

Piccolo Lusceit ali Mala Lavara od 1927 m do 1911 m, razsoha na severozahod Cuel delle Barrette 1515 m do Cuel delle Baite 1429 m nad Fello.
Forca delle Portelle 1878 m prehod iz doline Raccolana v Dogno. Grande Lusceit 2074 m. - La Dolina, tudi še Dolinica, 1975 m prehod iz dola Malimbergo na Golec.
Jof del Goliz 2246 m ali Cima di Valisetta, razsoha na sever od 1651 m do 928 m Costa di Godiz ali Goliz.
Monte Cimone, Strma Peč 2380 m na jug pod njo Pala dei Larici in Rio Cladeit.
Forchia di Viena 2083 m; pod njo na jug staje La Plagna 1678 m.
Pizzo di Viena 2123 m, na jug pod njim Forca Vandul 1975 m; pod njo na jug staje Lis Cladis 1590 m, pod njimi Rio Sternapeit in Rio Vandul. Monte Zabuš, sleme od 2177 m, 2215 m, 2227 m do 2244 m; pod njim na jug staje Plagnote 1487 m.
Forca bassa 2063 m, pod njo na jug staje Malplana 1158 m.
Lis Palis 2240 m, razsoha na sever Claps blancs (t. s. beli kamni): Jof di Miez 1975 m in Jovet 1662 m. Jof dei Disteis 2230 m (Vrh Strmali). - Sleme od 2240 m do 2230 m tudi Scortisconi t. j. po razeh. - Forca dei Dfsteis 2201 m, škrbina.

Cela rajda (Bergreihe) med dolinama Raccolana in Dogna je negotove nomenklature. Očitno kaže pofurlanjenje šele zadnjega stoletja. Imena so često izpačena, da tudi domačini ne vedo pomena. Severno pobočje je silno razrito in jalovo, prehodi strmi in malo rabljeni. Nomenklatura pa kaže vendar jasno še slovensko ideologijo: Jovet - vršič; Jof - vrh, špik; Palis - police; Planja - planja in dr. - Furlan izgovarja ž, š, č, trdo kakor Slovenec.
Patoc ime vasi, potoka in vršiča. Jovet del Patoc je bil gotovo slovenski Vršič, to ime pa je, izpačeno kot Useiz v rabi za škrbino pod njim.
Il Ghiscialat, tudi Ciascialat, t, j. gradišče.
Mala Lavara je pač Mali Javor, kakor enako nad Nadižo. Končnica - eit je slovenski - eč: Lusceit je pač Loščec ali leščec, po svetli gorski travi.
Cuel iz latinskega collis, grič, Barretta- kapa, Baita slov. ime bajta; pojata t. j. Blockhaus, koča iz debel zložena na pojato, t. j. na zagvozdo, filologično zelo pomenljiva beseda (madjarski pajtaš in piemonteški paitas.).
Portelle, prevod iz vratica.
Stari Reklanci iz Potoka so še rabili čisto slovensko ime dolina in dolinica, sedaj prenesemo in prevedemo za vrh v Ciuc (pač čuklja) di Valisetta.
Slovenski l v furlanščini često prehaja v d, kar je filologično silno zanimivo (prim. v starolatinščini, oziroma v oščini: naš dever v levir.).
Pala dei Larici, Mesnova Polica, Cladeit- Kladeče.
Lis Cladis - Klade - Vandul: pač sestavljena iz slov. dol.
Malplana -Mala Planja. Večina imen potokov desnega brega Reklanice je očitno slovenskih - Rio Malirnbergo = Malibreg, Rio Pliz = Plaz, Cladeit = Kladeče, Sternapeit = Strmapeč.
Ob Reklanici sami so ohranjena še slovenska imena Ponte Curite = Korita, t. j. sopot (Klamm) pod Jamo, Mostiči v zatrepu (Talschluss) doline, nad njimi Žlebe sedaj Nevea.
3. skupina: Poliški Špiki
Špik nad Policami ali Poliški Špik ali Bojec 2754 m, Jof del Montaž, Bramkofel. Na zahod okoli vrha ozka polica La Grande Cenghia, t. j. velika lašta, turistsko ime. - Panoga na sever: 2708 m Špik nad Zad njo Polico, Torre Nord, 2365 m Schulter, imenovanje turista Kugyja, morfologično pravo Pleče, pod njim Le Pleche - Plati in Sedelce. - Krnični Turn 2029 m Jof dei Forcellis; Krniška Škrbina 1731 m Forans delle Grave, pod obema na vzhod Krnica, Karnischer Graben. - Krnišlce Glave 1829 m, na zahod Rive de Clade (V Kladeh). - Krniška Glavica 1891 m. - Glava v Požganju 1794 m Monte Carnizza. - Rudni Vrh 1398 m, Somdogna. - Greben na severozahod: Turn v Policah v Kamnu 1787 m, na obeh plateh Police v Kamnu (napačno Krnice) Gorenje in Dolenje, pod njimi glavica Kuglič.

Škrbina nad Brdi 2587 m - Forcella dei Verts.
Vrh Brda 2634 m, Cima Verde (po Kugy-ju Vert Montaž; greben na severozahod: Turu v Brdih 2061 m; severno pod njim polica Zibala, pod njo stara opustošena planina Na Tamarju; vzhodno pod njim Turn pod Cijanerico 1931 m, pod njim na sever Na Lajovem 1145 m. Škrbina nad Plazom po Kugy ju Brdoscharte.
Špik nad Plazom 2589 m, Modeon del Montaž alto (modeon, brdnik, Sparrenkopf). -

Edino pristno ime za vrhove so slovenski Poliški Špiki, prevedeno na zemljevidu avstr. vojno geogr. zavoda v Ballitzenspitzen. "Policen" za Montaž navaja že Hacquet. Ime Bojec se rabi od severne strani z Lipalje vasi. Montaž je le ime za planino, vrh je Jof-Špik, pisava Montasio je iz srednjeveške latinice: Montes agi. - Bramkofel pa je čisto izumetničeno ime od turista Findenegga. Slovenci iz Koroškega so nekoč tod pasli ter so imenovali planino po grajščakih von Bramberg-Pramperki. Findenegg je vzel prvi del besede Bram ter pristavil kofel = špik. Dr. Kugyjev Jof del Montasio med Furlani ni poznan, ampak edino Jof del Montaž, s trdim Furlanskim ž.
Vsa ta imena so turistska, dasi ustrezna.
Verts, Italijani razlagajo iz verde, zeleno, torej zelenice; a bo izpačenka iz slov. besede brdo. Brda so pravzaprav travnata pobočja, vzhodno, pod in okoli 2061 m.
Tamar, Schafhürde, ograjen prostor za drobnico, s prostorom za sirarjenje. Beseda značilnega pomena za prvo alpsko kulturo, daleč razširjena na zapad in jug. Tamarji so vsi na višji, zavarovani legi.
Dr. Kugy trdi, da ni slovenkih in nemških imen, pač pa so furlanska. Nemških res ni; kolikor jih je, so umetna od turistov. Furlanska in slovenska pa so prevzeta od pastirjev od obeh strani. Bogatejša je izvirna slovenska nomenklatura, mnogo furlanskih imen je vzetih iz slovenščine: Brch = Verts, Planje = Plagnis, Krni dol = Cregnedul, Črni Vogel = Čanavon, Planota = Plagnota.

Špik nad Cijanerico 2491 m, Modeon del Montaž basso, severno pobočje polica Cijanerica. - Škrbina nad Cijanerico 2242 m, Forca del Palone, (t. j. velika polica).
Špik Hude Police 2420 m, Cima della Terra rossa, severno pobočje Hude Police; greben na vzhod Turn v Hudih Policah 2031 m, Škrbina nad Hudimi Policami 2377 m, Forcella della Terra Rossa - Špik nad Stúdenci 2412 m, pod njimi izvirki v polici V Studencih. - Škrbina nad Stúdenci 2367 m. - Spik nad Trático 2429 m. Cima Gambon (gače) Škrbina nad Tratico 2374 m, Forcella de lis Sieris (slov. v tesnem) na severnem pobočču polica Tratica, Turu v Tratici.
Špik nad Nosom 2531 m, Jof del Foranon (velika rupa) ali Buinz basso, pod njim severna polica Nos, pod njim Nad Oltarjem, Turu pod Nosom 1722 m, pod njim Pri Selu; južna krnica Foranón, pod njo Piron del Larice 1902 m (Mecesnove vilice).
Planja (sleme) Il Buinz (slov. poverek) 2472 m, sleme med 2531 in 2558 m. Špik nad Špranjo 2558 m, Modeon del Buinz ali Buinz alto; na sever pod njim Čanavon 1827 m, spačenka iz Črni Vogel, pod njim krnice: Prednja Špranja in V Prodéh; rogovila na jug: Modeons (dva), Forcella Rio Moz, Cima dei Seichions 1995 m.
Forcella del Val 2352 m. - Nižnji Vrhi (trije) 2424 m, Cima delle Portate (vrh nad Vratmi).
La Portata (škrbina, vrata); na sever pod njo: Forcella dell'Orso 2122 m (prevod iz nemškega Bärenlahn), Škrbinica v Prednjo Špranjo 2122 m.
Monte Cregnedul 2401 m (iz slov. krni dol), na jug dól Cregnedul s sirarnico ob 1520 m, pod njo prevala 1195 m in planina 1166 m Nevea, slovensko: V Žlebeh, po listini iz l. 1582 še Slips ali Glača.
Spizze Plagnis 2336 m, tri Špice v Planji; južni hrbet La Plagnota 2030 m (čisto slovensko ime ohranjeno med Furlani).
Lis Scalinis 2001 m, prehod na jug polica Planje, na sever polica Dolenja Krnica. - Rob, La Costa 1942 m do 1820 m.

Za vrhove so domača furlanska imena: Jof del Montaž, i Verts, lis Sferis, il Buinz, Le Portate, Spizze Plagnis. (Modeon del Montaggio alto in basso sta obe pozni turistski imenovanji) ter slovenska: splošno Poliški Špiki za celo rajdo, Planja za Buinz in Nižnji Vrhi za Portate. Vsa druga imena, slovenska in furlanska, so imena krnic pod grebenom in po pobočjih; furlanska: Palone - velika polica, Foranon - velika rupa, Cregnedul - krni dol; slovenska Brda, Cijanerica, Hude Police, Studenci, Tratica, Nos, Špranja. Višinske mere so po ital. geogr. zavodu, deloma moje po aneroidu, na Lechnerjevem zemljevidu so večinoma napačne.
Jof del Foranon, tudi Il Buinz basso; le ime Buinz je staro ime furlanskih pastirjev, druga imena so poznejša turistska. Glej In Alto XVII, 44. Staroslovensko domače ime za Buinz je Planja.
Prof. Gstirner jim je dal ime Schartenspitze. V laškem zemljevidu voj. geogr. zavoda sta imeni za koti 2401 m in 2336 m zamenjani.
4. skupina: Višnja Gora 2666 m
Škrbina Prednje Špranje 2122 m, Bärenlahnscharte, Forcella dell'Orso.

Koštrunove Špice (tri, najvišja srednja 2495 m), Kastreinspitzen, Vetta dei Caproni; po južnem pobočju Bockleiten (Kozje Police), pod njimi Melstelle, iz slov. V Meleh, pod njimi Dolenja Krnica.
Škrbina Zadnje Špranje 2271 m, Mosesscharte Forcella del Mose. Višnja Gora ali Vis; 2666 m, Wischberg, Jof Fuart (košata gora); greben na zahod do 2363 m: Turn nad Zadnjo Špranjo, Cima de lis Codis, po dr. Kugyju Špranjeturm, pod njim na sever Čelo 1724 m. Na sever: Škrbina Vel. Nabojsa 1962 m; Veliki Nabojs (Nabojec) 2307 m, Mali Nabojs 1694 m. Zahodno pobočje pod obema: V Rušju.
Gamsova Mati 2516 m (Hohe Gamsmutter, Madre del Camoscio). Turn 2508 m, Gamsmutterturm.
Mala Špica 2461 m, Mosesspitz.
Divja Koza 2503 m (Wilde Gamsmutter, Camozza di Rio Freddo); pod 2666m do 2503 m na sever: Žabniška Krnica; greben na sever: Lastovice - Schwalbenspitzen - Cima delle Rondini. Zadnje Lastovice 2022 m. Žabniška Skrbina 1757 m (Krnizasattel, Sella del Cadin). Za Latami Špica 1951 m. Prednje Lastovice 1908 m, 1906 m do 1846 m. Za Prahami Sedlo 1486 m (Prašnikersattel, Passo di Brasnig).
Na zahod dol Za Práhami:
Trbiška Škrbinica 2245 m (Kaltwasserscharte, Forcella Acqua fredda); na jug: Gorenja Krnica; pod njo prej Findeneggova koča 1854 m, sedaj Ricovero Corsi; pod njo Viška planina 1491 m (Fischbachalm, Malga Grand Agár).
Trbiška Krniška Spica 2335 m (Karspitz, Picco del Cadin); greben na jug: Krniška Škrbinica, Korscharte; Rabeljska Krniška Špica 2239 m; Mala Bela Špica 2142 m (Kleine Weissenbachspitze); Cime Bianche, Visoka Bela Špica 2254 m (Hohe Weissenbachspitze); pod njo izgora na jugovzhod: Viška Glavica 1347 m (Fischkopfl, Cima Pesce). Leitersberg 2242 m ali Gattersberk (lovsko ime).
Lepa Glava 2047 m, Schönkopf, Cima bella.
Visoka ali Huda Polica 2002 m (Hochstelle, Montalto); greben na jug: Hochstellenscharte 1820 m; die Weberln 1901-1787 m; pod njimi Rauhe Köpfe (Aspre Vette).
Aiblkopf 1761 m (Jof del Lago); na zahod Mala Krnica, Unterloch. Gorenja, Dolenja Luknja v slemenu 1577 m.
Rabeljska Škrbina 1333 m, Raiblerscharte, Sella delle Cave.
Kleiner Königsberg 1510 m; Konigsberg 1912 m, Monte Re, slov. prevod Kraljevska Špica (izgovor Krajevska): nemška spačenka iz starega Kontni vrh (Kontenberg). Pod vrhom skalnata Lammerwand.
Dolina Mrzle Vode - Kaltwassertal, - Val fredda.

Forcella dell'Orso, prevod iz nemškega Bärenlahnscharte, to ime pa je umetno od Findenegga po hudourniku na jug Bärenlahn, tako da je edino pristno ime slovensko: Škrbina Prednje Špranje.
Mosesspitze je docela samovoljno turistsko ime; prav slovenski Mala Špica. (Moses po obliki gorske glave: kakor bradati Moses. Od tod so zanesli ime še na Škrbino Zadnje Špranje: Mosesscharte)
Nemški prevod je brezsmiseln. Lástovice niso ime od ptice, ampak od laste -Felsplatten, torej Felsplattenberge.
Nemška imena so le prevodi prvotnih slovenskih, laška pa prevodi iz nemškega: Fisch, spačeno iz Viš, furlanski pa samovoljno Agar iz acqua. Žabničanje so po starem pasli do Pramperkov (Montaž), Ložanje pa na desnem bregu do Rabeljskega jezera. Nemška imena so nastopala šele z nemško kolonizacijo v Rablju od XVI. stoletja naprej.

5. skupina Višarske Glave Za Prahami Sedlo 1486 m (Prašnikersattel, Passo di Brasnig). - V Glavah. Glavni vrh 1932 m; Beračnik 2037 m; ronek na zahod: Krbúlnikov Rob do 1223 m. Greben za severozahod: Škrilni Vrh; Škrilje do 1788 m; od tod ronek na zahod do 1151 m: Kozji Hrbet (Gaisrücken); na severozahod: Pleče do 1552 m (Placcia); pod njim V Polomu. Prašnikova Škrbina; Prašnikov Vrh; Kameni Lovec, bolvan v škrbini; Prašnikova Glava; pod njo na sever: Gorenja in Dolenja Krnica. Pergamiten 2071 m; strme police na jug od Beračnika do Pergamiten: Prašnik, Dolenji in Gorenji.
Zapraška Škrbina; Zapraške Veže Glava 2065 m.
Višarske Veže Glava 2036 m; lepa krnica na sever: V Klobuku (Im Hut); južne police: Gorenja in Dolenja Zapraška in Višarska; pod njimi Visoki Prodi (Lange Lahn).
Za Klobukom Glava 2015 m; vzhodne police pod njo: Za Vrabci; pod njimi: Velike Riže (Breite Lahn).
Za Vrabci Špica 1341 m; krnica na sever: Višarska planina 1576 m; na severovzhod: Škrbinica za Železom; pod njo Mirnik, ronek na severovzhod do Florjanka 1646 m, in Prisojnik (Prisank) 1289 m nad Trbižem.
Beraški Križ 1891 m; Kižnarjev Vrh; Črna Peč; Škrbinica v Črni Peči 1709 m; Beračni Kugel 1778 m; Medvedov Dom1739m.
Sv. Višarje 1789 m. Ronek na zahod od 1761 m do 1534 m: Grmov Hrbet; vzporedni ronek na zahod od 1621-1409 m: Limovica ali Limerica Planina. - Na sever: Črnéli Plaz (Rote Lahn).

Spačenka iz: »Pri Piramidi«; nemško ime »Steinerner Jäger« za vrh napačno preneseno od bolvana v škrbini, vzhodno od Prašnikovega Vrha.
Mirnik, Mirnjak, Mirje, Mirišče, Merišče idr., iz debla mir, t. j. suho, razmetano kamenje. Primorci ločijo mir in zid; prvo je brez vezi zloženo, zid pa z malto. (Prim. latinski murus, iz tega je nemški Mauer; severni slovaški jezik ima besedo mur).

6. skupina: Žrd 2324
Gran Peit 574 m (iz slov.: velika peč) tudi M. Chichi. - Stavlice 821 m (meja slov. rezijanskega narečja).
Rušče 697 m, Ruschis, iz slovenskega. Na jug kapelica »Tam za Lipico« 348 m, in Gospodnjica 356 m; na sever Česen Potok.
Obláz 857 m. - Biski (Belski) vrh 798 m, tudi Prski vrh, Pischiuarch. - Planja 925-927 m; na jug Šije 848 m. Požar 940. - Peračiči 845 m: na sever Zagata 815 m.
Lipica 985 m; na sever potok Močila. Gosló 925 m; na jug: Ravenca, Prato di Resia 492 m. Tu v Vrhu 1074 m. jama; na sever Brusni Potok. Ukovc. Tolsti Vrh 1180 m. Tam na Kope 1227 m. Kurnik 1338 m; na jug Malični Potok, predgora Vranji Kolk 1020 m.
Vrh Pustega Gozda 1337 m; na jug: Mokra Peč, Sódovci (sodolci) - Costa Stretta; pod njimi staja V Lome 1186 m.
Kosmata Gora 1584 m (Monte Peloso, prevod iz slov.).
Tam v Hlabúje ali Buja (sedlo) 1683 m; nad njim Ricovero Margherita: južno staje Lomič 1260 m, pod njim Vrh 877 m, vas Stolbica 572 m. Tam na Kolku 1782 m, Pic di Mezzodi. -
Ždrínica 1980 m, sleme (Cresta Indrinizza), južno pod njo dolina Laški Potok; staje Laški Kolk, Na Ravne 1096 m.
Žrd 2324 m, 2308 m in 2319 m (Monte Sarto alto), greben na sever: Rob 1977 m, Punta Rop, Riu Plazich (Plazič); južno pobočje: Planja. Vas Korita 641 m.
Senožeče ali Rdeča Peč 2235 m (Monte Sarto basso).
Škrbina v Senožečah 2131 m (Forchia di Terra rossa). Vrh Grubje (groblja) 2250 m.
Péravo (vrata) 2041 m (Sella Grubia); na jug: planina Grubje 1464 m, pod njo grapa Ronek (Rio Rone); predgorje na sever: Foran del Mus (Oslova jama); Col (collis) Sclav 2156 m; na zahod Ciuc (pač čuklja) del Corvat ali Ciuc di Plasich (slov. plazič 1967 m); pod njim na sever Baba 1704 m; na vzhod Il Picut 1853 m, pod njim planina Goriuda di sopra 1407 m; pod njim planina Goriuch di sotto 1107 m (iz slov. Ograda).

Žrd, (ime ohranjeno le še med Bovškimi pastirji), greben od 2250 m pa do 1782 m, po oblilci prava žrd. Brezsmiselno je ime Sarto = krojač, stara laška spačenka.
Peračiči so mi Rezijani razlagali kot vratica, kakor Peravo kot vrata.
Pic di Mezzodi je edino pristno laško ime nad Rezijo, in to od strani Raccolane; vse drugo so prevodi iz slovenskega. Nomenklatura Rezijanov je sploh pristna in bogata.

7. skupina: Rezijanski Skutnik 1721 m
Vas Njiva 465 m. Golec 748 m. Stožje 942-965 m. Brjékava 1153 m.

Kóčace 1411 m; na sever staje Travno Brdo 832 m, vas Osejak 497 m; na jug prevale Krnica 1101 m (Sella Carnizza) in staje Njivica 1094 m. Strop 1416 m; na sever Próvala 995 m; selo Kališče 540 m, dolina Berični Potok.
Na Nizkem 1454 m, na sever Mali Vrh 1140 m.
Stregunov Kolk 1470 m (iz laškega stregone - coprnik); na sever dolina Mlinčni Potok, severno pod njim Tam po Brdu 730 m, pod njim Črna Peč 660 m.
Biska (Belska) Kila. 1397 m.
Kila 1421 m; na sever staje Hlivac 999-924 m, na jug staje Tam nad Zormí 996 m, Tam pod Zormí 909 m, nad Učejo.
Prédolina (sedlo) 1351 m; na sever staje Slatina.
Vratca 1514 m; na sever staje Tam na Kolce 815 m, na jug staje Mali Kolk.
Sjenovik 1602 m; na sever staje Jama 855 m, na jug Kal 1295 m (Monte Kal), pod njim staje Tam v Poloze 905 m in Tu v Poloze 664 m. Razsoha 1564 m.
Na Banéri 1612 m (iz laškega bandiera); Tam na Položici 1563 m.
Vrh Planje 1667 m; na sever planina Kot 1199 m, na jug planina V Globokem; ronek Kozje Brdo.
Skutnik 1721 m; ronek na jugovzh. Osredek 1405 m; Oslovo Brdo 1113 m.
Ojstrk 1760 m (Monte Guarda). - Predolina 1726 m prehod iz Rezije na Žago čez Žlebišče nad Učejo.

8. skupina: Kanin, 2585 m
Prédolina. Mala Baba 1978 m.
Med Babo (škrbina) 1874 m (Infrababba piccola); greben na jugovzhod Gradíc, Velika Kuhinja 1885 m, Mostiči, Planina Baban 1395 m, pod njo na jugovzhod Debeli Rob 1121 m, na vzhod Boka 731 m, vodopad in potok v Sočo.
Velika Baba 2148 m, v podnožju na zahod čuklja Mulac 1770 m, na jugovzhod doli: Rupe, Dolič, Planja, Dolina.
Med Babán (škrbina) 2004 m (Infrababba grande); grapa zahodno pod njo: Za Vodo; Žlebec.
Vrh Žlebi ali Žbrančev Rob (brez kote); vzhodno pod njim Gorenja Konta, zahodno vrh Kopica 1931 m. - Zahodno pod njo: staje Gor. Brda 1280 m, greben jugovzhodno: Zelene Čuklje, Veliki Babanjski Škedenj 2117 m, Požgana Čuklja (škrbina); dol na sever: Jezerca, Široki Dol, tri glave zahodno nad njimi: Glave nad Jezerci. Mali Babanjski Škedenj 1958 m, južno pod njim Oslova Glava, severno pod njim Belo Čelo 1954 m, na vzhod Ruše, Kopa 1439 m, Poljanica 646 m.
Kamen 2347 m; na obeh straneh škrbinica Čez Kamen; grapa pod njim zahodno Žlebi, vzhodno Prodi.
Vrh Laške Planje 2411 m; južnozahodno velika polica Laška Planja, greben na vzhod: Turn pod Laško Planjo 2187 m, Kraj Kont; pod njimi Dolenje Konte; vzhodno nad njimi: Kačarjeva Glava 2030 m, na vzhod Glava nad Kraljiščem, Kraljišče s Kaninsko kočo 1811 m (Ricovero Timeus); pod njim planina Gozdec 1303 m, na vzhod: vodopad Virje - potok Glijun v Sočo; na vzhod nad njim: Na Radeljc 499 m.
Čez Mali Dol 2398 m, škrbina med Laško Planjo in Črnim Voglom. Črni Vogel 2390 m (po rezijansko Ukronjena - t. j. Ukrnjena Gora); greben na vzhod: Turn pod Črnim Voglom.
Čez Dol 2302 m, škrbina med Črnim Voglom in Malim Kaninom.
Pod Kaninom 2377 m; ronek na jugozahod: Na Pékale 1947 m; pod njo planina Kanin 1443 m; na vzhod Prodi.
Mali Kanin 2573 m, vzhodno pobočje Mehé, pod njima Zadnji Dol. Visoki Kanin 2585 m; na zahod Krnica; pod njo na jug: Tu v teh Kukih, na sever Kaninski ledenik; greben na severozahod: Vrh Krnice 2443 m, pod njim na zahod prelaz Grubje 2041 m. Laštasti greben na jugozahodu: Visoka Glava 2312 m, tri Glave v Laštah 2075 m, Nad Skalo, Veliki Dol 1925 m.
Kaninska Škrbina (Welsche Scharte, turistsko ime) 2490 m.
Kaninski Vršič 2467 m, Srednji Vršič 2542 m. Greben na sever: čez 2306 m do Bela Peit (peč) 2149 m, pred njo Ricovero del Canin 2008 m, pod njo na vzhod Male Police; pod njimi na vzhod studenec Bareč 1546 m (Fontana Bareit); vzporedno na zahod: Col delle Erbe 1989 m, na sever Col di Spric 1852 m, Pic Ladris 1776 m, pod njim Baita Naulepolizze 1054 m, pod njo nad izvirom Raccolane: Mostiči 819 m. Lašta na jugovzhod: Za Mostom, Most, Véliki Talir 2215 m, Mali Talir 2170 m, pod njim Spodnja Osojnica.
Škrbina v Pečeh 2437 m (Deutsche Scharte, turistsko ime).
Peči, greben od 2472 m do 2487 m, severno pod 2472 m, Kuntar 2244 m; pod Pečmi na sever: Prestreljeniški ledenik, pod njimi južno: Dolgi Prodi.
Hudi Vršič 2478 m; greben na jug: Vrh Osojnic 2400 m, zahodno pod njim: Gorenja Osojnica. Konjc 2287 m do 2202 m; zahodno pod njim: Spodnja Osojnica; na jug pod njo: Mali Dol; Glava nad Planjo 2045-1988 m, v gačah pod njo Prodi, predgora Gnila Glava 2102 m (Velika in Mala), pod njo Kraljišče s Kaninsko kočo 1811 m. Véliki Škedenj 1830-1645 m ali V Turnih 1830 m in Turen v Škednju 1645 m.
Prestréljenik 2499 m; na jug Veliki in Mali Graben; vzporedno Glave nad Grabnom 2262-2076 m in greben Mali Škedenj 2023 m; na vzhod: Škrbina pod Prestreljenikom 2282 m (Sella del Forato). - Predgorje: Ovčji Vršiči (dva), prvi: Grdi Vršič 2339 m; na jugovzhod: Vrh Škrbinice 2145 m, pod njim na vzhod: police Pukelče. Vrh Jerebčeve Police 2159 m, Stador 2135 m, pod njim Sklep; ronek na jug: Sleme, Prehodi; pod njimi staje Na Pečeh 884 m, na vzhod Čelo, rogovila na vzhod: Mali Stador, pod njim planina Krnica 1240 m. - Med Malim Škednjem, Vršiči in Stadorjem je Gorenja in Dolenja Škripa. Prestreljeniški Vršič 2231 m (Cime Pecorelle, pač napačno prenešeno za Ovčje Vršiče).
Prévala 2063 m (prehod iz Bovca, čez Ušje, Goščo, Krnico, Pukelče na Nevejo).

Ime Kanin smatram za spačenko od slovenskega imena Kamen. "Čez Kamen" je star prehod iz Bovca v Rezijo. Od tu do Srednjega Vršiča 2542 m je bila stara planinska meja med posestvom Mužkih grofov (Moggio) in Bovškim posestvom samostana Rosazzo. Z oporoko je zadnji Mužki gospod Kócelj volil planino »ad Ursinum" (Vršič), »et Caninum qui terminant versus Pletium" samostanu v Mužcu. Po ustnem sporočilu bovških pastirjev so bili Kaninski Podi bogata zelena planina, katero so opustošili silni viharji in nalivi okoli konca XVIII. stoletja. Črta od Srednjega Vršiča do Kanina je mejila Mužko gosposko od Bovške. Baba pravilno razlaga Marinelli kot »gran monte«: dejanski pomeni košato goro. Mala in Velika Baba je pravilno imenovanje Rezijanov in slovenskih pastirjev iz Žage, dočim je ime Velika Baba za 2411 m, t. j. Vrh Laške Planje, izgrešeno. Rabijo ga Bovčanje, ki prave Velike Babe niti ne vidijo iz doline.
Kuntar je ime za vrhove nad kontami (konta, Felswinkel).
Škripa, Karrenfeld, Trummerfeld; Kaninska Škripa je ena najbolj divje razritih krnic, posuta z rovmi (abgestürtzter Fels) in krušjem (Trümmergestein).
Lopa, vstromljena gora - navadno temne barve pečine - ki spominja na orjaško stavbo. Posebno karakteristične Plazke in Trbiške Lope ob severnem robu Komne. Nemški in laški kartografi so iz tega imena naredili Leupa, Lobia, Lepa, Lipa.

9. skupina: Lopa 2406 ml (Kaninska)
Prévala 2063 m. - Vršiči pod Lopo 2192 m, 2154 m, 2263 m, tudi Golovci; M. Leupa je očitno napačno. Na zahod izgora: Pic Majot 1821 m, pod njim na zahod: studenec Bareč 1546 m (Fontana Bareit); pod Vršiči na sever: (Prevalski) Kuntar 2124 m (Punta Medon).

Lopa 2406 m (M. Prevala, očitno napačno); na sever strme police pobočja Mehe, na jug drniči; Jezički 2015 m.
Konjska Polica 2282 m; na jug predgorje v grebenu Pri Banderi 2038 m, Jelenk 2038 m; Vratni Vrh 1938 m, do 1432 m nad planino Krnica; razsoha na jugovzhod: Plešivec od 1856-1696 m, pod njim na jug: gozd Gošča, Na Vrzeli.

Kaninska Prevala je ena najizrazitejših preval: Joch.
Prodiči, Brežiči, Drniči so imena za karakteristične morfologične pojave: strmi, mali, pretrgani prodi, bregi in drni. Poleg tega je Brežič, navadno plur., ime za strme travnate prehode. Drniči kažejo povsod, kako se na višjih peščenih ali ilnatih gorah trga drn ter razgali teme.

Ovčji Vršiči 2298 m; pod njimi na jugovzhod: V Laštah, V Kotlu 1881 m, Dol, Jama, Vrh Lašt 1835 m, Rupa, Stari Utor, pod njim planina Goričica 1333 m. Krniški Ribežni med Kotlom in Jelenkom.
Hudi Vršič 2344 m (ital. Jovet, t. j. vršič, napačno M. Cergnala) panoga na sever: Kuntar 2036 m; na severozahod: Lopič 1885 m, Col Lopiz in Pobič (Poviz) 1978 m, nad Nevejsko prevalo 1198 m, na sever: pod Lopo in Vršiči širno škrapljišče (Karren), sredi njega Kotel. -
Črnelski Vršiči 2332 m (Cima Confine, Confinspitzen); na jug: Lanževica 2122 m, na sever: Vrh Črnele pod 1981 m, Vrh Laških Brežičev 1881 m; Sella Robon; Velika Bavha 1982 m (Robon alto), Mala Bavha 1865 m (Robon basso); pod njo nad Jezersko dolino Šimnova Glava (Italienische Kanzel, kartografično ime); na severozahod pod 2332 m: polica Črnela, pod njo sedlo Čez Brežič 1699 m (Sella Mogenza), na severozahod pod sedlom Nemški Brežič, na jugovzhod Slovenski Brežič.
Špiček 2266 m (Črnelski; severno pod njim grapa Klinkonov Žleb, Vrh Klinkonovega Žleba 1972 m, pod njim Korita 1508 m, na vzhod Čez Melí 1108 m v planino Možnica 877 m.
Vrh Ribežnov 2019 m, severne skalnate police Mali in Veliki Ribežni; južno Goriški Ribežni.
Prišna Glava 1946 m (Monte Soreli), severne police: Mala in Velika Prišna Gora, južno V Bregu.
Turn nad Ušjem 2038 m; severne police Malo in Vel. Ušje. Vrh Police 2105 m, severno Polica. -
Veliki Vrh 2208 m (Rombon) južno pod vrhom Musič, pod njim Vršiči 1992 m, police na jug: Kraljišče 1753 m, Čuklja 1766 m; zapadno pod njo V Glavah; zapadni kot pod Velikim Vrhom: Ruda, na sever Prodiči, pod njimi okno Prebita Jama, pod njo planina Možnica 877 m; na vzhod: V Zaslapeh, vzporedno Brda, pod njimi Konj 1340 m; na vzhod: Rob 1966 m do 1638 m, pod njim planina Za Robom 1313 m; na sever Kanja 1495 m; med njo in Konjem Zeleni Žleb in Jama pod Robom, Kluže nad sopotom Koritnice.

Utor, utrti prostor, kjer živina stoji čez noč ali za vročine v senci; iz tega furlanski troi, bavarski Treien, Kuhtreien. Razlaga iz latinskega trivia je nesmiselna.
Cergnala po polici Črnela na jugovzhod, Mogenze po planini Možnica 877 m; Confinspitzen, le kartografično, od nekdanje trojne meje italijanske, goriške, koroške. Bavha (iz Bavha), po travi v poznem poletju svetlo-rjave barve; dimin. Bavšica, Bavhinica. Balha, hellbraune Kuh; baloh, balog hellbrauner Ochs, v bavarščini Walchen, beseda je ohranjena tudi še v piemonteščini bavcia, baucho, posebna vrsta trave. Robon, Rubon, ali z nosnikom Rombon, izvajam iz slov. rob.
Ribežni, pogostoma ime, očitno nemško Reibeisen, za ostro škrapljasto (karsig) pečevje z vrstnimi skladi, ki so podobni strgalu.
Soreli, furlanski za sole - solnce, torej Monte Soreli - Prisojnik. Sopot, sopt, Klamm, med pečmi stisnjena struga.

10. skupina: Jerebica 2122 m
Sedlo Čez Brežice 1699 m (Sella Mogenza); sleme V Škrapljah klin na severozahod: 1938 m Bohinca (Cima Mogenza, piccola, kleine Schlüchtl), 1642 m Deutsche Kanzel (turistsko ime), ital. Cicilian ali Col Galizian, prim. In Alto XVII/45 (slov. Srénjska Glava).

Škrbina pod Škrapljo 1794 m; na jug polica Lipnica, na jugovzhod Mali Rukavec 1728 m, pod njo Korita 1508 m.
Ledena Jama 1770 m (škrbina; ob njej jama, odtod nemško ime Schlichtl); polica na jug Lanževica in Vovna (Volovna) Polica, med njima grapa Veliki Rukavec nad Koriti. Na sever grapa Pavletov Plaz, italijanska izpačenka Paulisbas.
Veliki Snežni Vrh 1958 m (Cima Mogenza Grande, Grosse Schlüchtl); ronek na jug: Strma Smreka; Mésnovka 1841 m, pod njo Vovnik, pod njim Prehodi, pod njimi planina Možnica 877 m.
Mali Snežni Vrh brez kote; 1720 m škrbina na sever v Mirnik; na jugu Planja.
Górenji Vogel 1841 m (Cima Inese; spačenka in napačno prenesena iz Snežni Vrh); ronek na jug: Kobilni Nos, Kraj Riž; zahodno pod njim: Staro Utro 1399 m, gozd Luža in grapa Votli Plaz.
Solnčna Polica 1925 m; greben na jug: Dólenji Krivi Rob 1538 m; pod njim Gabrje; polica na sever: Za Planjo. -
Górenji Krivi Rob 2005 m; greben na jug: Strop; pod njim Sojni Krivi Rob in Mali Krivi Rob, pod njim Žleb. Na zahod: Fonova Skala 1805 m; pod njo Mirnikova Grapa.
Sóvnica 2065 m, Lašte (sleme).
Jérebica 2122 m (SeeKopf Carbonaria ali Cima del Lago); na sever strma polica Hochriegel; južni ronek: Vrh nad Hovznerico 1952 m; južnovzhodni greben Kucerji, Mala Jerebica 1786 m, Na Kolenu 1249 m, pod njim Melé.
Planja 1694 m; na zahod strma polica Na Utrganem; na vzhod grapa V Globokem, v dolenjem delu gozd Gorenji in Spodnji List.
V Podne 1456 m, (Col di Mezzo); Nemške Glave 1596 m (Zottenkopf, Cima dei Mughi, prevod iz slov. in napačno prenešeno z vrha 1512 m). V Kotéh 1561 m; na vzhod pod njim: Predolina 1364 m.
Ruševa Glava 1512 m (pravi Zottenkopf); na vzhod Kamen, strma vzhodna plat: Vučeva (Lučeva) Glava nad Logom; ime Luka gora Monbacco napačno za 1512.
Predel 1I56 m.

V Škrapljah karakterističen geologičen pojav, najgloblje razorane škraplje v Jul. Alpah, zareze po več metrov globoke (nemški Schratten, Karren); škraplja se rabi torej tudi za generično, terminologično ime: škrapljasta tla.
Bóhinca, izgovor za Bávhinica, t. j. Mala Bavha. Italijani so prenesli nanjo ime planine vzhodno pod njo, Nemci pa prevod za slovenski Ledena Jama 1770 m, poleg katere vede prelaz iz Možnice v Rabeljsko Jezernico. Iz Schlucht, Schlüchtl je nastalo Schlichtl. Značilen je ta primer, kako se kvarijo in prenašajo slovenska imena.
Sóvnica, Sovátna, Slatna, Sóvna Glava: od potresanja soli drobnici.
Vsa skupina je bila do konec XIX. stoletja v posesti Loških pastirjev; zato so vsa imena pristno slovenska, nemška so spačenke ali slabi prevodi. Prvo pristno nemško ime je Seekopf in Hochriegel. Italijanski divji lovci rabijo za Jerebico ime Carbonaria.
Mele, Meli, Melina (Rutschstelle), kjer se zemlja meli in podsiplje. V ladinščini in bavarščini Mels, Mélina, Mals, Melstelle.
Prédolina, predol, predolje = Quertal.

11. skupina: Muzci - Monte Musil
Fella (Bela), Stazione della Carnia 259 m. Monte Soreli 1355 m (Prisojnik). Cima dei Larici 1609 m; na sever planina Cuel delle Fratte 995 m. Passo Malet 1619 m. 1787 m neimenovana kota; na severozapad greben M. Ciucis 1315 m; na sever Punta Agarone 1239 m, M. Naplis 1150 m; Monte Sflincis 801 m nad Fello.

Punta del Mezzogiorno 1815 m.
Monte Plauris 1959 m; panoga na jugozahod: Cuna di Cervada 1789 m; vzhodno pobočje Graunez; Cuna Somp Selva 1703 m, Cretas Taet 1319 m, Monte Pulinet 1107 m Clapon del Mai 738 m; južno zahodno pod njim Venzone, Püšjaves 229 m; panoga na sever: Palon di Zápuz 1592 m, Punta Salvotte 1428 m, Monte Uarchech 937 m (očitno iz slov. V vrhéh), izgora M. Sflincis 713 m zahodno nad Resiutto nad Fello. -
Forcella Slips ali di Lanis 1706 m, prehod iz Venzone v Resiutto: na sever Casera (sirarnica) Slips 1521 m in dolina Resartico ob izhodu staje Povici (Pobiči) in Rauni. Jof Ungarino 1801 m; Col Planet 1749 m, na jug Malga (planina) Male Pale (Male Police); na sever: Punta Grisis 1235 m.

Muzec, iz molzec, t. j. gorska temena, kjer se zbirajo čez noč ovce, kamor jih hodijo na večer in jutro pastirji mlest. - Muzci se pričenjajo z vršičem 1785 m in gredo do Robu 1764 m; višji vrhovi se imenujejo Vršiči (Cime del Monte Musi, neskladno; moralo bi biti Cune dei Musfi; slovenski se ločijo po policah in grapah pod njimi).
Imena na pobočjih proti Felli, furlanska ali slovenska, neumljive spačenke. Jof je vrh; Jovet in Zovet je špik; Cima, Cimis vrh, vrhovi. Agarone (aga = voda; torej) Veliki Vodni Vrh. Clap (očitno je slov. klop) je kamen, okrogli kamen. Clapon veliki kamen. Stazione della Carnia, slov. Vrata.
Sflincis iz slovenskega svlečje, Rhododendron, z ohranjenim nazalom, še umljeno v Reziji. Za Monte Plauris imamo dokumentarično še ohranjeno slovensko ime Lopič.
Creta utegne biti slov. spačenka. Ali je kras = kršno pečevje ali krotje, t. j. zveriženo pečevje. Na prvo bi kazal prevod za vas Podkras = Socret.
Ime Zabus, Zapuž, je očitno slovensko Zapuže, večkrat na Kranjskem in Štajerskem. Slips iz slovenskega Žlebe, Lanis je travnato pobočje pod robom na sever, očitno iz slovenskega Lanež.
Ungarino je pač pokvarjenka iz vogr. (prim. Vógršček na Goriškem: potok z vijugasto strugo). Grisis so slov. Griže, t. j. Steinfeld; ime je daleč razširjeno, romanščina in bavarščina ima Griss.

Monte Lavara ali Lavri 1907 m; na sever: M. Argnana 1539 m, Vetta (vrh), Griže 1315 m, M. Spic 1201 m (meja rezijanščine); pod njim staje Črni Potok.
Póljica 1461 m (Forca Campidello), prehod iz Rezije v Pušjo Vas (Venzone).
Cima di Campo 1768 m, na sever Črni Potok, staje Selce.
Monte Cadin 1820 m; na jug Zakozarčica 1280 m, pod njo na jug Forcella dei Musi 1012 m, prelaz pod Muzci; na sever po vrsti: prelaz La Forchia 1192 m, prelaz-forcella, Tam za Kucer, 1241 m, Kucer, 1463 m Monte Cuzzer, Škrbina 1214 m (Cresta Scarbina), pod njo staje Tam na Laze 438 m, nad Rezijo.
Stílica 1730 m (Passo di Stilizza), prehod iz Humina (Gemona) v Rezijo; na jug Topol 1104 m (M. Tapou), pod njim planina Topo1889 m (Casera Plan di Tapou), pod njo na zahod Rupe 918 m, od tod na zapad na prelaz V Taci (Forcella Tacis 1103 m).
Muzec 1785 m (prvi); na jug grapa Zaturam; na sever po vrsti: Planinica 973 m, pod njo Suhi Potok, Zapoludnik do 1063 m, staje Gornji Laz 487 m, nad Reujo. -
Vrh Zelenega Potoka ob 1841 m; na jug: grapa Zeleni Potok, pod njim sela Tam na Bieli, Muzci in Šimci 614 m, nad dolino Muzcev (Valle di Musi), konec nje izvir reke Ter 529 m (Torre); na sever: Na Klinu 1684 m, pod njim vodopad Barman ali Zagonič 753 m, v dolini Barmana selo Čiščace 524 m.
Vršič nad Rušjem 1860 m; pod njim na jug Rušje 1607 m (Monte Ruscie), na sever pašnilc Stolac.
Vršič 1875 m; na jug: grapa Zalodra, Vrh Tamor 1147 m, pod njim sirarnica Tam pod Tamore 738 m v dolini Muzcev.
Votli Rob 1856 m; Vršič 1837 m; na sever Lašte, pod njim Jaščerica 1524 m, pod njo krnica »V Brazde«, pod njo na sever Krnica 1101 m (Sella Carnizza), prehod iz Rezije v Učejo.
Rob 1764 m; na jug sirarnica Tam pod Lipo 771 m v Dolino Muzcev.
Kozarjúvac 1816 m; na jug sirarnica Srednji Bošk 767 m v Dolini Muzcev.
Tam za Javorom (škrbina) 1612 m, prehod iz Rezije čez Krnico v Dolino Muzcev in Tarčent (Tarcento); na vzhod grapa Beli Potok (Rio Bianco); nad njim sirarnica Zajavor 1359 m in Planja 1397 m; prehod iz doline Belega Potoka v Dolino Muzcev Tam na Meji 853 m. Nizki Vrh 1242 m; na jugovzhod sirarnica Na Pologe 1126 m in Na Vrhu 949 m klin nad Učejo.
Višinske kote so negotove in često tudi imena zanešena; oboje kaže, da je to gorovje sila malo prehojeno in malo poznano in izpričuje nestalnost vsled pofurlanjenja krajev, ki se je polagoma vršilo.
Meja slovenskega (rezijanskega) narečja teče od škrbine Muzcev 1012 m čez Zakozarčico, prelaz Poljica, Monte Lavara, Griže, Spic, staje Črni Potok in Selce v rezijansko Belo čez kapelico Tam za Lipico 348 m, čez Stavlice 321 m in Česen Potok do Felle ob Chiusaforte.

Monte Lavara bo skvarjenka iz javor, ker je v slovenskem gorovju nad Čedadom dokazan prehod iz Javora v Monte Laver.
Kucer pomeni krnast posebej stoječ vrh; ime sega do Trente.
Stilica pomeni v rezijanščini lestvica.
Planina je laški málga sirarnica laški Casera, Planina Topol = Tapou je prva slovenska rezijanska planina na zahod.

II. Predalpe

1. skupina: Trske Predalpe
Costa della Gringhiona 1009-1461 m nad Ospedaletto 240 m ob Felli, na severozapad od 1641 m Creta Storta 1063 m.
Monte Deneal 1613 m, na sever predgora Monte Ledis 1055 m, na zahod selišče Rozza - Roče.
Veliki Karmán 1710 m do 1716 m (Monte Chiampon, beri čampon); južno pod njima sedlo Predol 1093 m (Sella Forador). Iz Predola na zapad torrente Vegliata; na vzhod potok Bedroša - Vedronza; na sever greben Levina Corta 1676 m (Forche Selvatiche).
Monte Faeid 1641 m (slov. Bukovnik).
Ambruž 1636 m (Vetta Ambruseitz); na jug grapa Glin v Bedrošo.
Vrh Široke Doline, prehod 1580 m iz doline Bedroša v dolino Venzonazza, na jug grape: Repič, Plaz, Ravenca, selo Breg 575 m (Pers).
Vrh Lanež 1631 m (Cuel di Lanis); na jug grapa istega imena.
Škrbina Lanež, 1506 m (Forcella Lanis); na jug grapa Laški Plaz v potok Drinjico, Ta v Bedrošo; selo Skarbani 623 m (Sgarban).
Vrh Laški Plaz 1613 m, na jug ronek Bula, Meli, Kladje 541 m, Monte Cladia nad Bedrošo.
Postovčič 1613 m, na sever planina Tamzagoro 1281 m (Tazaoro); na jug selo Podbrdo 506 m (Cesariis), vrh Podrinjac 589 m; na jugovzhod ronek Tam na Lopati; pod njimi na jug: Préhodi, Prjetavac 659 m (Prietavez); na jugovzhod ob Teru vas Na Teru - Pradielis 890 m; na jug potok Podrepič v Ter. V sovodnjah Tera in Bedroše Glavanjevica 545 m (Monte Clabagnavizza); pod njo selo Njivica 323 m (Vedronza).
Škrbina Dolina 1493 m (Forcella Dolina); na sever Čuk 1372 in (Il Zuc), pod njim studenec Vodica in planina Tace 849 m (Tacis); na zahod Skrbina v Tacah 1103 m (Forcella Tacis), prehod v Venzonazzo. - Jédovica 1262 m (Monte Jeduza); na jugovzhod grapa Tam za Brezo. Vrh Široki Plaz 1091 m; na severovzhod pod njim izvir Tera 529 m (Torre).

Prof. Rutar je sklepal po italijanski obliki besede na Predor, a domačini poznajo le Predol. Enako je tolmačil iz Vedronza - Vedrovnica; ali domačini jasno izgovarjajo Bedroša.
Ladinske besede s pričetkom am- kažejo na slovenski predlog na; tako: Ampezzo Na Peči, (L)angoris pod Krminom: Na gori. Ambruseit Furlani tolmačijo iz bruciare, torej Požganje; oblika Ambrus bi pa kazala morda Na Brusu.
Brdje nad Tarcentom je že pofurlanjeno ali že mešanega jezika.

Predgorje

Gemona ob reki Fella, furl. Glemine, rezijanski Humin.
M. Glemine 941 m, Hlumin ali Humin.
Mali Karmán 1372 m (Monte Quarnan); na sever Predol 1093 m, na jugovzhod potok Orvenco, občina Montenars - Gorjani; ronek na jug preko 1190 m do sedla 600 m Monte Chiastelirs 717 m, Monte Campeon 705 m; sleme na zahod Monte Fait 721 m (bukovje); na zahod mestece Artegna 267 m (Rtin); holmi pod Campeonom na jugovzhod do gradu Kuja 331 m (Castello di Coja), na vzhod pod njim mesto Tarcento 230 m (slovensko Tarčent).
Sv. Marija Magdalena 669 m, na vzhod potok Podfrata v Bedrošo; na jug potok Cimor v Ter; na zahod od Flipana staje Bielapeč 545 m; Tam na Podslap 656 m, na vzhod Ravna, nad Bedmšo Stuba, Ovšje 748 m (M. Oussa), na vzhod Kalec 630 m (Monte Couza) nad Terom, na sever sirarna Črnica 344 m, na jug Monte Stella 784 m, na jug greben Laséna.

Radi razločevanja: Jalovec nad Planico - Brežki Jalovec, Veliki ali Zabreški Stol nad Bledom - Kobariški Stol.

2. skupina: Brežki Jaloveci 1615 m, Kobariški Stol 1668 m
Izvir Tera 529 m (Torre). - jelovje 625 m, v podnožju planine Tam za Ljeso 575 m; na vzhod Kiselica 734 m.
Lipnjak 1463 m; ronek na jugozapad Brdo do Tam na Ruše 960 m (Monte Tanarosso ali Tanarobo);z na zahod izgora: Kucej 633 m (Monte Cuzzi), na jug vas Mekoti 532 m in velika vas Brda - Lusevera na Plesalici 505 m.
Šija okoli 1400 m na severnem pobočju TaM za Goro 1259 m (Tasaoro); na podnožju planina Kripica, Zgorenja 923 m in Spodnja 831 m; južno pobočje: Tam na Brde, na jugu prelaz Preseka 624 m (Priesacca); vzporedno na vzhod z Brdom od 1205 - 839 m: Rebar ali Lebar; pod njim grapa Tam za Koredo.
Mali Vrh 1558 m; na jug grapi Suhi Potok in Tam za Ravenco; med njima rebro Kovk; vzporedno: rebro Ravenca, pod njo Sv. Trojica 956 m; na vzhod velika vas Viškorša 612 - 496 m, Gorenja in Dolenja (Monteaperto di sopra e di sotto.)
Brínica 1608 m (Brinezza ali Brieniza); na jug pobočje V Ravnah in rebro Vune na Robu 953 m, pod njim dolina Karnahta (Cornappo) Viškorški Vrh 1614 m; na sever planina Za Goro ali Kontje 1359 m; pod njo Brinje, v dolini sirarnica Planja na Meji 847 m.
Prelaz 1536 m iz Ravni na planino Za Goro; Špik, brez kote, okoli 1550 m.
Vune na Vršič 1586 m, ronek na jug Rebra 1051 m in Ta v Robu 790 m. Kárnijski Vrh 1549 m, na severnem pobočju Karnijska planina ali Stavoli (staje) Cecchini, 1475 m.
Lanževica 1625 m; na severozapad preko 1424 m na Strmac 1335 m, pod njo sirarnica istega imena nad Belim Potokom.
Krajni Rob 1626 m, rebro na jug Vune na Krajni Rob.
Bik 1617 m, na jug Vune na Brdo, pod njim Vune na Čelo 1070 m.
Brežki Jalovec 1615 m (Montemaggiore); ronek od 1400 m na jug; Tepanski Rob ali Nad Bojno 1040 m, na vzhod Zavlaka 964 m do Predoline 852 m; prehod iz doline Bončiča v dolino Karnahte; na jug pod 1040 m vas Brezje 797 m do 838 m (Montemaggiore), ronek na jugovzhod Tam na Lopate, grapa Lomanja v Beli Potok. - V sovodnjah sirarnica Tam za Jezero 621 m, klin na sever: Brežki Špik 1560 m, vzhodno pod njim: Rupe, zahodno Dol po Doline, v potok Strmac na sever.
Brežki Vrh 1499 m; na sever: Brežka Planina 1380 m, v Breginju: Za Gnjilico ali Tu v Doline; na sever: potok Sumac; na jug grapa Belega Potolca v Nadižo.
Vune na Kucje 1520 m; na jug ronek Tje na Lanah, Tam na Pretovče 778 m, Tam na Črtanje 745 m, Zelena Dolina, selišče Srednje Brdo 683 m, sirarnica Planjica nad Belim Potokom.
Gnjilica 1463 m; na jug grapa Črni Potok do izvira v strugi Pod Kucej 570 m, pri izteku grape Na Plazeh. Pnd Zeleno Dolino na desnem bregu izvir Nadiže, ki od tod dalje velja za grapo.
Nizki Vrh 1480 m, prehod iz Breginja v Učejo.
Nad Ohojami 1576 m, v pobočju na jug: planina Ohoje 1058 m ali Kačarjeva planina; pod njo staje Tam v Klinu, na sever Debelo Brdo do Učeje.
Veliki Muzec ali Gabrovec 1633 m, na sever grapa Gladki Plaz, na severozahod Cedevka, v južnem pobočju ob poti: Tam na Lepem Brdu, na zahod: grapa Na Plazéh v Črni Potok, levi breg Kolenjak.
Mali Muzec 1611 m južno ob poti Gače, izgora na jug Brdo 909 m Rogelj, Mala Predolina, Velika Predolina.
Ribežni 1516 m (Ribas), severno nad Učejo Za Melami, na jug vas Breginj 557 m in vas Sedlo 487 m, na jug izgora Veliki Hrib 638 m, pod njim nad Nadižo Sleme 596 m, pod njim vas Logje 522 m.
Drevc 1400 m, Puntarčič 1562 m, Njivica opuščena Žagarska planina.
Stol 1668 m, na severozahod Dol, na sever Obrez do 1441 m, Ostrk, Hum nad Trebošnjo 1109 m; pod njim na zahod Krnica. Na severnem poboc`ju od Gnjilice naprej do pod Stol je velika zapuščena planina Drnohla nad Učejo.
Jalovec s pašnikom Cerkovnica; severno pobočje Volarnje, stara planina Na Utru 1129 m, studenec Za Laštami, predgora na sever Prvi Hum ali Glava Muzec I079 m.
Na Verilih 1439 m; na sever nova planina Božca (Voščica), pod njo Osojnica.
Mali Vrh 1430 m, severovzhodno studenec Rupa, pod njo vzhodno Frata in Glava 1086 m, pod njo V Čelah 936 m.
Vršanja Glava 1353 m, na sever V Jami. Glava v Zavorju 1230 m, na sever Za Tresko 688 m, izgora Kuntri 530 m nad Sočo, na jug vas Kred 259 m.
Planja, na sever v pobočju Hodovci. Stárijski Vrh 1136 m, na sever senožet Hlevišče, vas Trnovo 320 m nad Sočo, na jug vas Staro Selo.
Verila, Hum na sever Ognjeni Vrh 847 m. Komarnica. Baba. Grad. Klopica, grič Sv. Antona nad Kobaridom in Sočo.

Menjava Tanarosso in Tanarobo kaže, kako brezsmiselno Italijani imena pišejo; Rosso je brez dvojbe iz Ruše, dočim robo kaže na rob in je kar zamenjano.
Lusevera bo iz Lužje Brdo vendar se slovenski rabi le Brda, najlepša solnčna vas Trskih Slovencev. Teme 505 m, na katerem stoji cerkev, se imenuje Plesalica.
Préseka, ital. spačenka Forcella la Presieta ali Priesaca, je prelaz med grapo in strmimi klanci na poti iz Brda v Viškoršo.
Kored, Koreda je med Beneškimi Slovenci več imen za podolgato, zidu podobno goro. Nad Gorico Korada 812 m; kored = vzporedno.
Viškorša, Gorenja in Dolenja, živahne živinoreje. Ime skoriš, oskoriš, skoruš, oskoruš, pomeni Sorbus domesticus.
Vune na Robu = zunaj na; vune, rabljeno kakor »Tam na« kot členek.
Verilo, vereja Säge - Tür - Zaunpforte. Zdi se, da ima Pleteršnik verile, pl. tant. kot fem., napačno, mesto verila neutr.

III. Predgorje

1. Krnice (La Bernardia)
Dolina Maleščák s pritokom Podlastra, Olovščak in Zafrata; na jug: Tam na Kovk 516 m, na jugozahod ob Teru: Podkladje 346 m.
Préseka 624 m, prehod od Mekotov na Viškoršo; na jug sirarnica Poljane - Pojane; nad njo Povijak 768 m, na jug Krase 765 - 764 m.
Breg 643 m južno nad vasjo Viškoršo in grapo Susič, ki se izteka na jugovzhod v Karnahto; Razpotje 567 m in Čelo 576 m; pod južnim pobočjem obeh: potok Dol po Logu, na vzhod v Karnahto.
Čevonjra ali Čonja 807 m (Zuogna); ronek na severovzhod: Tam na Klepovce.
Sredi med Terom in Karnahto vas Za Vrhom (Villanuova), s seli: Za Jamo 671 m, Funtiči 624 m in Dolina; na jug: pod vasjo Tam na Ravne 726 m: sirarna Kobilica; na severovzhod pod Povijakom sirarna Tam na robeh 601 m in Rob 632 m; na zahod: Tam pri Križu 623 m, na jug: sirarna Tam pod Taborom.
Kraška planota Krnice (La Bernardia) z vrhovi: Za Polico 796 m, Krnica 863 m, Ledine 879 m, Lonica 858 m, Počivalo 801 m. Na izhodu Karnahte v ravnino: Dolina.
Ob izstopu Tera iz predgorja leži mesto Tarcento - Tarčent, trgovsko središče in sodšče za Trske Slovence. Ob izstopu Karnahte v ravnini Neme-Nimis (navadno tolmačijo iz lat. ab-amnis), nekdanje cerkveno središče Trskih Slovencev in Rezijanov. Ves prostor med Terom in Karnahto od izstopa do sovodenj je pofurlanjen. Imena holmov Zuc di Morig 343 m (Morič), Ciuc Gurinz 247 m, Ciuc del Ronco 251 m na obeh bregovih Tera pa kažejo še na nedavno slovensko prebivalstvo.

2. Ivanac 1168 m
Prédolina, prehod iz doline Karnahte v dolino Na Bonah in Bončiča, ki se izteka v Nadižo; severno pobočje Predoline proti potoku Karnahte od zahoda na vzhod: Tje v Dol, Dol, Tje v Vlake; na vzhod Predoline: Tam na Polici 770 m in Dole na Solarici, do sovodenj Belega Potoka v Bončič.
Tje v Robu 801 m, na vzhod Tam na Ravni 693 m; na zapad Pleče 766 m; južno pobočje pod Plečami, Na Ledini; izpod Ledine na zapad: grapa Kozjak v Karnahto, ob izteku selo Debelič. Na levem bregu Karnahte vrhovi: Zatrepi in Na Poloze nad iztekom Gorjanskega Potoka ali Gorjanke (Gorgons) v Karnahto. Vzhodni pritok Gorjanskega Potoka je Ljéskovac. V dolini Gorjanke ob iztoku Ljeskovca vas Tepán (Taipana) s sedli: Vočaci, Berovi, Novalci in Kosi; na jug pod Gorjanko nad levim bregom Karnahte Kladje 852 m (Monte Cladis); na jugovzhod Laški Vrh 839 m, pod njim Ban 686 m; na planoti med temi vrhovi vas Krnica-Monteprato, na jug Čelo 578 m, na jugovzhod Zaban 487 m; ob Karnahti Monte Plaiitl 621 m nad vrhom Zuccon 536 m (meja furlanščine).
Vršič 871 m. Jazbine 819 m. Konj 987 m (Monte Cavallo) nad izvirom Ljeskovca, razvodje Karnahte in Nadiže. Od Konja na vzhod: Kunica 947 m, Kamnjak 866 m, Ravan 836 m. Na sever pod to v sovodnjah Bončiča in Nadiže: Zadnjice. Pod Kamnjakom na jug: vas Platišče 687 m in odtod na jugovzhod čez Scaletta v dolino Namlin v Nadižo; v sovodnjah Ovčjak 785 m.
Kripje 1030 m. Vršič 1094 m; od tega na vzhod hrbet Čofine do 806 m (Zuffine). Vrh Čofin 1066 m, od tega na zahod Špik 958 m, izpod njega na zahod grapa Lanja.
Javor 1094 m do 1071 m (Monte Laver ali Laner); na vzhod Rep 986 m; pod njim severno pobočje Za Pečem, Koreda 886 m, Ostri Kras 750 m; na jug pod njim vas Prosnid 543 m (Prossenico).
Na Grad 984 m - 936 m, na zahod Jalovica 860 m (Monte S. Giacomo) in v loku na jugozapad čez sedlo Mekoti na Vijavnico 433 m: Monte Picciul.
Subitske Prevale 779 m (Plan del Jof), prehod iz doline Malina v dolino Črne Vode.
Osojnica 873 m, Mrzli vrh 961 m, Krnica 991 m, sleme na jugozapad Vrh 792 m in Čelo 713-709 m (Balla di Porzus); na zahod sleme do razvalin La Rocca nad mestom Ahten (Attimis); na jug pod njim Monte Uarc (Vrh) 276 m, izgora na jug pod Čelom, Poljane 396 m (Pojana).
Vélika Glava 1004 m, na sever sleme Topli Vrh 972 m, Špik 926 m; pod njim zahodno pobočje Jazbena.
Stajpa 863 m; Prevale 790 m (La Bocchetta) s kapelico Sv. Antona, prehod iz doline Bistre (Chiaro) v Rupo (Fajdutti) in v Ravni (Pian delle Farcadizze) iz mesteca Fojda (Faedis) v vas Robedišče.
Kalúdrovica 976 m, na jug Sv. Lovrenc 914 m, s tremi razsohami: Na jug: Costa lunga 609 m, na jug Monte Piccat 621 m, pod njim na jugozapad Dolina 411 m, pod njo Monte Zuccola 273 m (Čuklja). Severovzhodno pobočje Piccat-a je Počivalo. Na jugovzhod: Nos 692 m (Monte Noas), pod njim na jug Mirje (Meria). - Vzhodno pobočje Kaludrovice Ravne (Le Reune).
Krot, okoli 1100 m; Ivanac 1168 m, pod njim na sever senožeti Ravni-Loge; izgora M. Tomba 822 m, pod njo V Doleh na izhodu vas Robedišče 672 m.
Sedlo nad Macaroli olcoli 950 m, prehod iz Torjanske Bistre (Torreano) v grapo Za Bodrinom in vas Črni Vrh (Montefosca).
Vršič 977 m, Lazna, Čerénčišče 966 m, sleme na sever do Brjeke 860 m. Škrbina 872 m, na sever sleme do Kladja 832 m in Sv. Andrej 799 m nad Nadižo.
Kragúvenca 951 do 912 m (Kragolinca); ronek na vzhod: Rebra in Polica nad Nadižo.
Na Kras 707 m. Na Vrhu 704 m. Mladesena 727 m; na jugovzhod dolič Bukovje, ronek Kalamont 420 m nad Sv. Petrom ob Nadiži. Vólovnjak 420 m (Monte dei Bovi), pod njim pobočje Frata; Fortin 218 m = Čuklja nad Čedadom.

Zatrep, Bergschluss, Talschluss, enako kakor v Bohinjskih Alpah.
Domačini Slovenci in Furlani poznajo le Javor Monte Jáner Laner in Lauer so spačenke. Slovenski j v furlanščini v začetku besede često postaja l (prim. In Alto XIX str. 26).
Poljáne, furl. izgovor pojana, polje - poje, ime, ki sega daleč na jug v Italijo in kaže na slovenska livadna imena.
Stajpa, furlanska beseda, pač iz slovenskega podstavka, v stožje zložena sirkova debla. Kalúdrovica iz kolo-drveti. Enako ime za potok, ki se vije okoli hriba v Logu pod Predelom, in Kaluder, vrh 1980 m nad Lepenjo in Sočo, po zavitem grebenu.
Krot Geschroffe, kruto pečevje; ladinski croz, crot, crot; prim. Krotica v Trenti, koča na krutem bregu. Skrotje, ime za raztrgano pečevje severno pod Krnom.
Lazna, zlahka hoden svet; laz, složni svet v pobočju ali gozdu, da se obdela. Morda najbolj razširjeno lastno ime, daleč na zahod in jug.
Prof. Rutar napačno razlaga za Kravnica, dočim pomeni zaokroženo goro; prim. isto ime z istim pomenom tudi v Matajurskem čoku, pomena se zavedajo domačini sami.

3. Matajur ali Baba 1643 m

Predor Nadiže na jug.
Na desnem bregu
Sv. Volar 317 m. Na Komarju skupno po vrsti za: Vrkuc, Debelo Čelo 605 m, Na Slemenu od 760-1000 m, Stržnice (senožeti).
Meja 1189 m do 1199 m (Monte Mia); na zahod dolina V Kotu, pod njim Glava v Kotu 927 m, na vzhod nad Nadižo studenec Poljana (Pojana).
Na Razóre 1228 m, na jug grapa Široka Dolina, na jugozapad Visočica 886 m, na zapad Globočanac 889 m nad Nadižo. - Prédolina 488 m. Vogel 1124 m; na zahod Lubja 1068 m (M. Luppia), na zahod Sleme ali Bjeli Vrh 816 m, pod njim na zahod vas Robedišče 672 m. Pod Lubjo in Slemenom na jug v Doleh, grapa na vzhod Skalovščak, pod njim vas Predrobac nad Nadižo; vzporedno rebro Toplice; na južnem podnožju vas Črni Vrh 723 m (Montefosca).
Na levem bregu Nadiže:
Selo Robič 292 m. Nad Votlo jamo 650 m. Črče 800 m, pod robom nad Nadižo V Jamah. Stara Krejska Planina 1135 m. Vélika Ravan. Bela Glava 1176 m.
Visoka Glava 1519 m (Monte della Colonna); na sever planina Na Kraju ali Ručnova planina, na vzhod od nje Sužidska planina 1107 m. Matajur ali Baba 1643 m (Montemaggiore); na zahod grapa Suha v Nadižo, na severozahod ronek do Kuk-a in Bulovica 1351 m; pod njo planinski pašnik Stržnica in jama Ličavec; na jugozapad planine: Tam v Rude 1456 m in Tu v Dolini 1392 m. Na zapad od te: planina Tam za Tlako, pod njo Tam za Čelom 1119 m; na zahod rob: Na Brunah 1132 m, Sv. Lovrenc 858 m, pod njim ob Nadiži vas Stupica; na vzhod in jug vas Mrsin s seli Obala, Medvež, Jereb, Na Brdu, Spodnji Mrsin in Juretiči.
Na jug Matajurja dolgo sleme:
Kanjušnica, Hlevišče 1085 m (Monte Clevizza), Bukovje 1021 m, na zahod grapa Ronac-Rodda v Nadižo. Nad Dolino 978 m; na vzhod grapa Lesičje. Sv. Jurij 865 m; na zapad ob Nadiži, Podbonesec (Pulfero). Špik 772 m. Sv. Kocjan 723 m; na zapad ronek Osel 596 m. Jelovica 552 m; na jugozapad Petjak 216 m nad Nadižo (Ponteacco). Mekota 324 m, prehod iz doline Aborna v Nadižo. Jezero 305 m. V Klancu 236 m; na vzhod selo Koreda in Klinje (Clenia). Robje 301 m; na zapad Sv. Peter ob Nadiži 173 m. Brdo 249 m; na jug pod njim velika vas Ažla (Azzida) v sovodnjah Aborne in Rbeča (Alberona, Erbezzo); na jugovzhod pod Matajurjem staje Na Lazeh, Na Koritah 1103 m; na jugovzhod vas Matajur 954 m (Montemaggiore), pod njo na jug selo Strmica.
Na Škriléh 1515 m, na jug grapa Skrilje, nižje doli Skalovnjak, potem imenovana Aboma (Alberone); na severovzhod od Skrilja ronek na Veliki Vrh 1384 m, pod njim Velild in Mali Jalovec; pod njima Svinska planina 1213 m.
Pod Krajem ali Glava 1463 m, na sever planinski pašnik Tršica; ronek na severovzhod: do glave Na Solzicah, pod njo nova Idrska planina, pod njo stara Pod Péčem. Na jugovzhod Krajec ali Ledina 1424 m, ronek do Kraguvence 1075 m; pod njo vas Mašeri 761 m, pod njo potok Mjeršček, na zahod v Aborno.
Na Konjuhu 1310 m, na severovzhod Volovja pašnik Lazna.
Mrzli Vrh 1356 m, na jug Sleme 1254 m, Na Lazu 1212 m; na jugovzhod: Rupa 1192 m, planina Sleme z jezerom Mlinaršiča, Strmola 1096 m, Kal 888 m. Na jugovzhodnem pobočju vas Cepletišče (Za platišče) 568 m, Na Prevale 676 m, Na Vrtači 624 m; na jugozapad vas Trčmun 704 m (Tercimonte); pod njo na vzhod jama: Mala Peč. Velika vas Sovodnje pri stoku Aborne in Reke.

Prédor Durchbruch des Flusses, pódor Felsbruch (v Zajzeri).
Meja pravzaprav ni vrh, ki je Na Razóre 1228 m, ampak glava na sever pod njim, nekdanja avstrijsko-italijanska meja; pod njo na jug lep pečnat razor (Felsfurche), že na Italijanskem pa je bil višek Na Razore.
Predolina (Quertal), globoko pečnato korito med Razorom in Voglom, nekdaj avstrijska meja, geologično zanimiva globoka zareza med visokimi vrhovi.
Lubja, od lub = žleb.
Svinska planina po vasi Svina pri Kobaridu, iz S(ô)vína vas na zavitem kraju, kakor S(ô)vínjak, zavit vrh (ponemčeno: Saurüssel).
Na Solzicah, po gosto rastoči Convallaria maialis = solzice, lepa beseda po obliki cvetja, dočim je Šmarnica, Parnassia palustris, ker cvete med Velikim in Malim Šmarnom.

4. Kolovrat

Livek (vas) 813 m, na sever vas Golobi, na jug vas Avše in Šturmi, na jugozahod pod Slemenom vas Jevščeki.
Kuk 1243 m, na jug vas Gorenje Ravne 1043 m; odtod sleme na jugozapad: Na Muzce 1077 m, Glava 937 m, Na Brez prehod iz grape Za Belim Čelom v Rjeko, Škarje 976 m ali Ključ, Sv. Martin 965 m, Na Doline 740 m, Grič 683 m. Sv. Egidij 634 m Hlaski Vrh ali Sv. Jernej 625 m, Kuk 536 m, Vajnica (senožeti), Vrtača 394 m. - Spodnje Ravne 1023 m, ronek na jugozahod Na Gunjah 824 m.
Za Kótom 1185 m, Nagnoj ali Na Draz 1192 m; ronek na jugozahod: Na Kuku 829 m, Sv. Marija 751 m, Planina 703 m in Merišče 564 m, nad razvodjem Kodrjane in Rjeke.
Na Vrh 1118 m, na jug in sever ob temenu pobočje Drenke; na jug grapa Podglavico v Rjeko.
Za Gradom 1072 m, prehod iz Drenk v Kamnico in Volče, severno pobočje S(e)novišče, Hlevnik 876 m; pod njim na sever Črče, pod njimi selo Foni. Od Hlevnika na vzhod Krnica 824 m, opuščena Kovačičeva planina, Rávnice 737 m, Leščje 577 m; pobočje od Hlevnika do Leščja na sever Senice.
Na Gradu ali Po Klobuc' 1114 m, na jug Vrh 990 m in potok Pod Čelom v Idrijco, Sv. Volbenk 754 m; na jugozahod Kuk 677 m in Glava 645 m, pod njim potok Lipovica v Idrijco. Kum 905 m, na vzhod Črešnice 876 m nad Idrijco, na zahod Potok v Rjeko; Kuk 431 m v sovodnjak Potoka, Rjeke in Kodrjane; na jugu Kuma Koléno 570 m, izpod njega potok Globoščak v sovodnjah tega z Idrijco, Čelo 552 m, na jugozahod pod Kumom vas Gorenji Trebil 640 m; pod njo na jug Klopcé 677 m, izpod Trebila na zahod potok Rbeč (Erbezzo). Med Rbečem in Kozico-Rjeko sleme na jugozahod Sv. Marija Magdalena 683 m, Kuk 691 m nad Rbečem, Na Koncu 617 m, Sv. Andrej 547 m.
Med Idrijco in Rbečem dalje sleme na jugozahod: Kuk 646 m, Vrh 600 m, Črni Vrh 595 m, Sv. Ivan 703 m, Kal 666 m, Sv. Miklavž 670 m; na jug pod njim Sv. Anton 465 m; Špik 661 m in od tega klin na severozahod Prelog; Stara Gora 618 m (Castello Madonna del Monte); na jug Planjava 658 m, na severozahod sleme do Krkoša 453 m (M. Purgessimo); sleme od Planjave na zahod Monte Guarda 381 m, M. Subit 344 m, na zahod pod njim Čedad ali Staro Mesto (Cividale).

Kolovrat je celo zavito sleme od Hlevnika do Kuka. V tej skupini je izredno mnogo imen Kuk = Kulk, der hervorspringende Berg.
Na Brez' = Na Bregu, Na Draz'= Na Dragi, Po Klobuc' in enako po domačem izgovoru. Gunj, gunja Kotze, kotziges Kleid; gunjav, gunjast; ne tolmačil bi pa besede iz ital. gonna, žensko Spodnje krilo in po Miklošiču iz srednjelatinščine gunna, ampak je beseda pra- ali predslovenska, ker se nahaja v skoro vseh evropejskih jezikih. Lastno ime >Na Gunjah« je radi tega jako pomembno.
Drenka z nosnikom pomeni vlažen svet, feuchter Abhang; od tod ime vasi Drežnica, litavski drekti feucht werden, Drežnik vas pod Adlešiči, feuchter Wald etc.
Prélog, der zwischen zwei Talern ragende Bergrücken.
Stara Gora je meja slovenskega narečja na jug, od tod na sovodnje Rbeča in Soče pri S. Quirinu. Sleme od Stare Gore proti Čedadu in južno pobočje je že pofurlanjeno. V dolini Idrije gre slovenska meja do Podrskjé.

5. Ježa nad Idrijco in Sočo

Platéna 1041 m, na jug Solarji.' Bukova Ježa 965 m, na jug izvir in grapa Idrijce. Sleme 865 m, prehod iz Idrijce v Kamenco in na Tolminsko; na jug sleme Osojnica 859 m; na vzhod sleme V Špiku 732 m nad Kamenco, s severnim pobočjem Osojnica in južnim Prisojnica; pod letem: V Dole na PrÉtovče 497 m.
Na jeii 929 m; pod njo na vzhod pobočje Ježe; pod njimi glava Vóčina; na jug pod Ježo selo Vogriči 671 m in potok v Idrijco istega imena;4 dolgo sleme na jug: Ostri Kras 781 m, ronek na jugozapad: Rogi do 570 m. - Globočnjak 806 m; ronek na jugovzhod: Cicer 730 m. - Sv. Pavel 403 m; Breza 635 m; Greben 674-662 m; Kal 646 m; Marija Celje 677 m; Ravnik 600 m; Sv. Jakob 748 m; Korada 812 m, s kapelico Sv. Gendre; Kobala,' z razsoho na Gomilo-Vrhovlje 435 m do Sv. Helene 124 m nad Idrijco. - Planina 653 m; z ronei Vrhovlje 420 m, Sv. Martin, Vedrijan, Kojsko, Pan 266 m, Sv. Florjan nad Sočo; ronek na jug: Valerišče in Vrh Bujnice 202 m, gora Kalvarija 240 m nad Sočo. - Sabotin (Krasje 507 m, Velika Meja 513 m, Vratca, Veliki Vrh 609 m, Sv. Valentin 535 m ali Na Robu). - Debro Soče. - Na jugovzhod Ježes sleme Rute, Varda 672 m, Žiblje 606 m, Grad 687 m; izpod Ježe na jug potok Doblar v Sočo.

Solárji (kakor Solatna-Slatina, Solnica) kažejo na pašo drobnice in prastaro pastirsko kulturo.
Prétovče, enako ime pod Krnskim Slemenom in drugod: der Durchschlag, Durchgang.
Izgovor Vučna< bo pač tudi staro ime za vas Volče - Woltschach, za katero stari Tolminci rabijo le Vixčen: »grem v Vučen, je iz Vučna.<
Vogriči (prim. potok Vogršček in vas Vogrsko na Goriškem), iz debla ong = zviti (potok, ronek); seveda napačno ponemčeno v Ungrispach (Ungarn), prim. v furlanščini Ungarina.
Kobala, kjer se gora prekobali: Abhangrucken (prim. Kobala nad Tolminom).

Vodovje predalp in predgorja
Dotoki Tilmenta (Tagliamento) na zahod: Vegliaza izpod Vel. Karmana, Orvenco izpod Malega Karmana.

Dotoki Ter-a (Torre) na desnem bregu: Bedroša (Vedronza) s pritokom na levem bregu Drinjica; Cimor (Cmor, Zimurro).
Dotoki Ter-a (Torre) na levem bregu: Maleščak s pritoki Podlastra, Olovščak in Pod Gradom.
Dotoki Karnahte (Cornappo) na desnem bregu: Susič, Tam po Loge; na levem bregu: Kozjak, Gorjanka (Gorgons), s pritokom Ljeskovac, Lanja, Malina, s pritokom na desni strani Berzús (Brznik), pokvarjeno v Bearzút; Jeler s pritoki na desnem bregu: Breg-Grivo s Crnejo; na levem dvojna Bistra (Chiaro di Prestento in Chiaro di Torreano).
Dotoki Nadiže (Natisone), na desnem bregu: Beli Potok, s pritokom na desno Lomanja; Bončič, Namlin, ki se steka iz potoka Pod Jamo in Pod Javor; Legrada s pritokom Črne Vode, v gorenjem delu imenovan V Susičah; Skalovščak, Nabodrin, Rbeč (Arbezzo), Javorščak, Ilovščak, Podoreščak, Osojnščak, Beli Potok nad vasjo Brnas; na levem bregu: Suha, Ronec, Rbeč (Erbezzo) s pritokom na desnem bregu Aborna (Alberone), pri izviru imenovan V Škriljah, potem Skalovnjak, nižje doli Aborna; s pritokom Rjeka in Kozica, ki se v gorenjem delu imenuje tudi Rjeka.
Idrijca s pritoki na desno: Lipovica in Globoščak.

Prestento nekdaj slovensko Brezdno, sedaj docela pofurlanjeno.
Nadiža = voda, ki se dviga z močjo iz tal. Enako izvir v dolini Planica pod Jalovcem; grapa nad izvirom Nadiže je Črni Potok. Prof Rutar ne ve za izvir Nadiže in napačno imenuje za Beli in Črni Potok - Veliki in Mali Kolenjak, kar je pobočje vzhodno nad Črnim Potokom. Slovensko ime Nadiža je ohranjeno tudi v furlanski Natisa nad Gradežem.
Doline od zahoda na vzhod: Vegliata, Bedroša, Maleščak, Sušič, Karnahta, Bončič, gorenja Nadiža in srednja Soča tvorijo precej razločno podolje (Talzug), ki loči Predalpe od predgorja. Iz Kota od Breginja vodi pot po pobočju do Tera, takozvana Slovenska pot.

Sela
v predgorju med Belo (Fella), gorenjo Nadižo in slemenom Kraguvenco (trsko narečje):

Pod občino Gorjani-Montenars: v dolini Bedroše Breg - Pers, Skarbani - Sgarbani; v dolini gorenjega 'Cimora Flepan - Flaipano, Brátini - Frattini, Ovčje - Cretto, Potočna.
Pod občino Čižerija - Ciseriis: na desnem bregu Tera, v dolini Cimorja: Kuja - Coja Slava, Šumejani - Zomeais, Smardenča - Sommardenchia, Podkras - Socret; na planoti med Terom in Cimorjem: Kladje - Cladis, Mala Mašerja - Malemasseria, Potok - Patoc, Štela, Borjanci - Boreani, Pobra; na levem bregu Teras Zatrepi, Log - Sedilis, Potoki, Pri Logéh - Usiunt, Kocjani - Coceani, Manót, Erba (dvojezična).
Občina Brda -Lusevera nad izvirom Tera: Šimci - Simaz, Muzci - Musi, Tam na ta Bieli; na desnem bregu Tera: Podbrdo - Cesariis, Na Vas ali Na Teru - Predielis, Njivica - Vedronza; na levem bregu Tera: Hrastje, Mevkiči, Mekoti ali Na Sédlišču - Micottis, Podkladje, Tam na Njivici; na Krniški planoti: Za Vrhom - Villanuova, s seli: Za Jamo, Dolina, Funtiči.
Občina Platišče: na desnem bregu Karnahte; Viškorša (Gorenja in Dolenja) - Monteaperto, Karnahta - Cornappo, Tam na Javorje; na levem bregu: Tepan s seli Vóčaci, Berovi, Kosi, Novaki; na desnem bregu in ob pritokih Nadiže: Brezje - Montemaggiore, Srednje Brdo, Prosnid - Prossenico.
Pod občino Neme - Nimis: na desnem bregu Karnahte: Vizont, Viganti, Šturmi, Tamar, Sedlišče - Chialminis, Romandol; na levem bregu Karnahte: Krnica - Montediprato; v dolini Lanje: Čarneja (Gorenja in Dolenja) - Cergneu, Podbreg - Pecol, Dobje - Nongruella.
Pod občino Ahten: Attimis v dolini Maline; Malina, Šalandi, Kančelirji, Subit, Porčinj, - Porzus, Kanalič - Canalut.
Pod občino Fojda-Faedis; v dolini Breg - Grivo: Juretiči, Gradišče, Podvrata - Clap, Na Ravni - Costapiana, Grmešica - Stremiz, Čanebla, Podcerkev - Villa, Pedroza in Vila Costalunga.
Pod občino Torejan - Torreano di Cividale v gorenji dolini Bistre: Derejani - Reant, Macaroli, Tamorji.

Meja tersko-slovenskega narečja proti furlanskemu je zahodni rob nad Cimorjem do Malega Karman-a na Predol, na Vel. Karman, po obrezu (Kante des Bergzuges) do Doline na prelaz Tace, prelaz Muzcev, na prelaz Poljice. Od tod po grebenu Muzcev do prelaza v dolini Na Meji je meja proti rezijanskemu narečju.
Le še ohranjeno slovensko ime za pofurlanjeni Zornik - Gorenji in Dolenji - Surnins , v dolini Orvenco ter za mesto Artegna-Rtin.
Višine vzhodnih Jufijskih Alp so po voj. geogr. zavodu na Dunaju, izdaja Lehner 1 : 50.000. Čižerija je največja slovenska občina predgorja. Pofurlanjena je vas Zomeais, Erba na pol, drugod močno mešano. Kuja-Coja na robu je pofurlanjena, Kuja Dolenja - Coja Slava je dvojezična.
Lusevera - Lužje Brdo. Brda in P'latišče so celoma še slovenska. Najlepša in imovitejša vas je Brda. Mlekarna v Brdih je moderno opremljena za 650-750 krav.
Zanimiva je končnica vera = slov. brdo, kakor drugod verno za vrh.
Porčinj, iz Poročinj, t. j. rončina = Ufer = Bergterasse; Ročinj-Ronzina na Goriškem, Roče ob Idriji, Roče - Rozzo v Istriji in na planoti Assiago. Deblo: ronek, roniti.