Malodane povsod naletimo na posebna - negermansko ali neromansko zveneča alpska ledinska imena. Pri tem se upravičeno vprašamo, čemu toliko podobnosti s slovanskim besediščem, posebno tistim, ki se v Srednji Evropi uporablja uporablja še danes. Govorili smo že o naključjih, vendar se kljub vsemu zdi potrebno posvetiti pozornost nekaterim najpogostejšim jezikovnim pojavom. Moje razmišljanje se osredinja predvsem na osnovno ledinsko poimenovanje gora in na njene izpeljanke, ki so kar prepogoste, da bi bile naključne.

 

Avtor: Robert Petrič

Tema je seveda zelo obširna in zahtevna, zato je v pripravi tudi obsežnejši strokovni članek. Tukaj bi navedel samo nekaj primerov za predokus.

Ravno zdajle, ko pišem tale članek, poteka tekma svetovnega smučarskega pokala v Ofterschwangu. Ali veste, kako se imenuje vrh s katerega se pogumna dekleta spuščajo proti dolini? To je Ofterschwanger Horn. Kaj je tukaj posebnega, boste morda razmišljali - saj je Horn običajno ime na nemško-govorečem območju Alp, pomeni pa enostavno rog (živalski rog) in s tem kaže na naravno znamenitost. Cenjeni bralke in bralci, res je, da je v primeru znanega Švicarskega Matterhorna, zaradi oblike vrha prevod v rog videti smiseln, vendar večina vrhov s poimenovanjem horn ne kaže takšnih značilnosti! Kaj pravzaprav to pomeni? Če imamo več možnih etimoloških interpretacij določenega poimenovanja, se bomo najprej ozrli po pogostosti njegovega pojava in analizirali splošen pojav kot tak. V tem smislu se zdi razlaga besede s pomočjo romanskega ali nemškega besedišča zmotna. Jezikoslovec H. D. Pohl namreč besedo Horn in njene izpeljanke Guarner, Gorner, Granat, Ganót razlaga s pomočjo romanskega cornatu (veliki rog) oz. latinskega cornu (rog). Prebiral sem pa tudi zanimiva razmišljanja Leopolda Verbovška v knjigi Komu (ni)smo tujci, kjer pod gesli čirče, kar in krn podaja svoja razmišljanja in zaključke. Avtor ugotavlja, da razlaga oronimov corno iz romanske besede za rog "ni sprejemljiva", ugotavlja namreč, da je to deblo kar, razširjeno po ozemlju Venetov in po vsem slovanskem svetu (Karni, Karantanija, Gorenjska ...). Vendar pa imena kot so Materhorn, Cortina in Monte Corno izvaja iz sicer sorodnega pomena čer.

Kaj bi bil najverjetnejši pomen poimenovanja horn? Preden se lotimo prenaglega sklepa, si oglejmo nekaj primerov poimenovanj v nemškojezičnem območju Alp. Dodane so tudi nekatera fonetično podobna imena z izhodiščem imena gora (gur, kar, kor, har ...).

mt_ignore:
Kolikšna je verjetnost, da bi se npr. Ofterschwangehorn (na sliki) imenoval po značilnosti živalskega roga?

Avstrija:
Ankogel, Ankogelgruppe, po ustnem izročilu Horn (http://www.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name4.htm)
Ahorn*, Mühlviertel (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Eichhorn, Weinviertel v Avstriji, na meji s Slovaško, (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Ferlacher Horn, Harlóuz, Gerloutz, Kravanke, po H. D. Pohlu iz slov. Grlovec, kar naj bi bilo iz imena zaselka Herlotschnik (*Grlovčnik) (http://www.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name4.htm)
Fiegerhorn, Kals am Grosglockner, Vzhodna Tirolska (http://www.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name4.htm)
Gramúl, Gremúl, Kals am Grosglockner, Vzhodna Tirolska (http://www.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name4.htm)
Granatspitz, včasih Garnall-kofel,, Kals am Grosglockner, po H. D. Pohlu verjetno Garnatt (http://www.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name4.htm)
Groß Wießbachhorn, 3564m, Visoke Ture
Guarner, Gorner, Kals am Grosglockner, Vzhodna Tirolska (http://www.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name4.htm)
Gurktal, Gurktaler Alpen, Gurk, dolina, gorovje in vas Eisenwurzen, gorska pokrajina (wurzen=koren, glej Korensko sedlo, Wurzenpaß) (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Hafelekar Spitze, 2334m, vrh v gorovju Karwendel (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Harrachstal*, Mühlviertel (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Harmanschlag*, Mühlviertel (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Hartberg Hochkar, 1808m, vrh v pogorju Kräuterin (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Hornischegg, 2550m
Jauerling, 830 Ahornic, 1305 Jaurnik, Dolnja Avstrija/Niederösterreich (http://www.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name4.htm)
Karwendel, gorovje na Tirolskem
Kitzsteinhorn – Kaprun, 3203m, Visoke Ture; na pobočju postojanka Schmiedinger-Grat
Koralpe, gorovje
Korotan, Kärnten, Carinthia
Kräuterin, pogorje (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
*Moorbad Harbach, Mühlviertel (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Rittnerhorn, 2261m
Rosshorn, Tirol, Rieserfernergruppe (http://www.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name4.htm)
Tschidin Horn, Tschadinhorn (http://www.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name4.htm)
Walmendingerhorn, 1940m, Vorarlberg, meja z Nemčijo
Wurzenpaß, Korensko sedlo (gre za napačen prevod gorenjskega sedla. Wurzen=Korensko)

*primerjaj Pohorská Ves, Pohořina na Šumave, idr. na Češkem, na meji z Avstrijo (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)

Italija:
Alpi Orobie, gorovje (orobje=(g)orovje)
Corno di Fana/Toblacher Phannhorn, 2511m
Cortina d\'ampezzo Ruthnerhorn, 3358m, nad Brunicom (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Rudlhorn, 2448m
 

Liechtenstein:
Graubünden, pokrajina in gorska skupina (Grau=Gorau)
Grauspitze (Vordergrauspitz), 2599m, včasih Goraspitze (Tomažič)
Schwartzhorn (Hintergrauspitz), 2574m

Nemčija:
Fellhorn, 2038m, pri Obersdorfu
Hörnle (Bad Kohlgrub), JZ od Münchna
Ofterschwanger Horn, 1405m, V od Bodenskega jezera
Nebelhorn, 2224m, V od Bodenskega jezera Riedbergerhorn, 1787m, V od Bodenskega jezera; nad Hörnle Alp, sosednji vrh je Bölgengrat 1686m

Švica:
Albristhorn, 2762m
Aletschhorn, 4195m (Aletsch=Kleč)
Allalinhorn, 4027m
Balmhorn, 3709m
Barrhorn, 3633m
Barrhorn, 3610m
Bettlihorn, 2993m
Bietschhorn, 3934m
Bleitschhorn, 3934m
Blinnenhorn, 3374m
Blümisalp horn, 3664m
Breithorn, 4160m
Breithorn, 3779m
Brienzer Rothorn, 2350m
Dolgenhorn, 3650m
Dreieckhorn, 3822m
Eggishorn, 2927m
Ewigschneehorn, 3331m
Fanellahorn, 3124m
Faulhorn, 2681m
Finsteraahorn, 4274m
Fletschhorn, ?
Fluchthorn, 3399m
Frundenhorn, 3367m
Fusshörner, 3106-3628m
Gisighorn, 3182m
Gorner, ledenik
Gornergrat, postojanka
Graubünden, pokrajina in gorska skupina (Grau=*Gorau)
Graue Hörner, pogorje pri Liechtensteinu (Grau=*Gorau)
Gspaltenhorn, 3442m
Hanghorn, 2680m
Huhnertalihorn, 3181m
Lötschter Breithorn, 3788m
Matterhorn, 4478m
Mährenhorn, 2923m
Morgenhorn, 3624m
Nesthorn, 3820m
Niederhorn, 1957m
Olmenhorn, 3318
Parpaner Rothorn, 2870m
Rauthorn, ?
Rheinwaldhorn, 3402m
Rimpffischhorn, 4199m
Ritzlihorn, 3782m
Ritzlihorn, 3283m
Rossbodenhorn, ?
Rothhorn, 3701m
Rothlauihorn, 3155m
Sattelhorn, 3746m
Schilthorn, 2970m
Schreckhorn, 4078m
Schwarzhorn, 3202m
Schwarzhorn, 2926m
Schwarzhorn, 2641m
Seehorn, 2284m
Sparrhorn, 3021m
Stanserhorn, 1901m
Stätzerhorn, 2574m
Stellihorn, 3436m
Stockhorn, 3532m
Sustenhorn, 3504m
Wannenhorn, 3906m
Weisshorn, 4506m
Weißhorn, 2653m
Wetterhorn, 3701m
Wildhorn, 3248m
Tannhorn, 2221m
Täschhorn, 4491m
Theodullhorn, 3469m
Tscheischhorn, 3019m
Tschingelhorn, 3579m

Kar dolg spisek, kljub dejstvu, da še zdaleč ni popoln!
Ali ni povsem zgrešeno izvajati pomen besede horn preko romanskega jezika? Morda vam bo zvenelo čudno, vendar je odgovor ne (povsem)! Zakaj?
Jezik se je večinoma prilagajal logičnemu vzorcu - in to se še posebej odraža pri besedah na gor, kar, hor, ipd., kar pušča sledi v vseh t. im. indoevropskih jezikih. Poglejmo nekaj primerov:

- Rog (lat. cor*, germ. horn, češ. roh), značilnost nekaterih živali, del njihovega telesa, ki je običajno najvišje - zgoraj. Zanimiva je izpeljava iz latinske predloge cor (izg. kor), kar je le palindrom od slov. rog (brano z desne proti levi*). Da je temu res tako, nam pokaže primerjava zahodno slovanske inačice roh, ki je le palatalizacija osnove (g > h) z njeno germansko sorodnico horn (roh > horn), po istem principu. Takšno sklepanje le še podkrepi etimologija starogermanske besede khurnaz (horen, haurn), ki naj bi označevala zgornji del telesa, najvišjo točko, vrh (Etymology online, jan. 2008, http://www.etymonline.com/index.php?term=horn).

- Gôri na gori gorí. To ni nujno le besedna igra - lahko je mnogo več. Vse te besede imajo nekaj skupnega; gôri pomeni nekaj, kar je nad nami, gora pomeni isto, gorí pa ogenj, katerega plameni se dvigujejo kvišku in se od nekdaj uporabljajo v simbolnem čaščenju "tistega zgoraj". Greben, grič, grbina, grom, hrib (prim. hebr. ime Horeb, gora = Har) imajo isto jezikoslovno osnovo - soglasniška skupina hr je seveda ista kot pri horn, gora.

- Kralj, Krona (lat. corona muralis, navalis, obsidionalis, graminea in corona civica) je položaj oziroma priznanje, ob katerem se osebo povzdigne nad druge. Nenazadnje je pravtako težko razumeti uporabo španske besede cordillera za označevanje gorkih verig, saj naj bi etimološko# izhajala iz španske besede cordilla (cuerda) oz. latinske chorda, ki pa pomeni verigo. Pred množično uporabo zemljevidov ali množičnim alpinizmom je težko verjeti, da bi prebivalstvo prišlo do tako abstraktnega konsenza glede poimenovanja gorstev.

- Gradišče, grad, hrast so pojmi, ki kažejo na nekaj vzvišenega. Gradovi se večinoma nahajajo na privzdignjenih legah, hrast pa je značilen po svoji trdni rasti (čeprav nima nobene osnove naj le navedem zanimivo izvajanje iz *gor-rasti, *horast\', hrast).

*Palindrom, oz. besedilo, ki se bere v obe smeri ima očitno tudi zgodovinsko ozadje, saj so ljudstva v starem veku uporabljala za pisanje predvsem smer z desne proti levi, šele kasneje, s helenističnim in latiničnim vplivom, pa se je smer počasi obrnila v današnjo. Zato je razumljivo, da je marsikje zaslediti kak pomenljiv ostanek, kot je omenjeni cor>rog in hor(n)>rog (morda so v nemščino pomotoma uvrstili tudi besedo za zgoraj - oben - in je prej v stari smeri pisanja predstavljala samo slovansko različico nebo (nebo>oben), čeprav je to samo fonetična domneva).
#Etymology online, jan. 2008, http://www.etymonline.com/index.php?term=cordillera.

Osnove besed, ki jih iščemo so torej zares skupne glavnim evropskim jezikovnim skupinam, in nam v veliki meri onemogočajo določnejša etimološka izvajanja. Na srečo pa lahko med sabo primerjamo današnje jezikovne ostanke, ki pa za nekatere presenetljivo največje bogastvo kažejo prav v slovanskih ledinskih imenih.
Poglejmo si zato vsaj nekaj zanimivejših imen v današnjih slovansko govorečih deželah (navajam samo bistvene oblike, saj je drugače spisek predolg - tolikšen, kolikor je vrhov ...):

Češka:
Horne Dvořište* (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Horne Stropnice* (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Pohorská Ves* (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Pohořina na Šumave* (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)

*primerjaj Harrachstal, Harmanschlag, idr. v Avstriji, na meji s Češko, Mühlviertel (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)

Slovaška:
Zohor, pri Bratislavi (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Záhorská Bystrica, pri Bratislavi (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)
Záhorská Ves*, S od Bratislave (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996

*primerjaj Eichhorn, Weinviertel v Avstriji, na meji s Slovaško, (avtokarta Avstrije/Österreich v merilu 1 : 500.000, f&b, 1996)

Slovenija:
Golovec (ob Lj.) na Golovcu leži starejši zaselek Orle (*Gorle), zato ime verjetno ne predstavlja golote, pač pa lego (*Gorlovec). Sicer pa poznamo tudi nemško obliko Arl (Arlberg) in Adler (orel), ki primerno podobnosti z besedo gor (grško: oros), zares leti nekje zgoraj, visoko - prim. s Ferlacher Horn (Avstrija)
Gorjanci
Gorje
Gorica (pogovorno Horica, Harica)
Kranj, Kranjska gora
Carniola, Kranjska, Gorenjska
Korensko sedlo
Korotan, Kärnten, Carinthia, Koroška
Krn
Karnijske Alpe
Kar, osnova za več imen
Karavanke
Pohorje

Kar bode v oči je, da je med nemškimi in slovanskimi poimenovanji zaslediti kontinuiteto. Tako npr. Eichhorn preide v Zahorsko ves, Pohorje; Harrachstal, Harmanschlag pa v Horne Dvořište, Horne Stropnice, Pohorská Ves, Pohořina na Šumave. Kdo si je od koga sposodil ime? Žal spet odgovor ni enoznačen in enostaven. Vendar pa bomo v nadaljevanju s poskusom spiska takšnih imen vsekakor bližje konkretizaciji.

Poglejmo malo v slovensko in nemško besedišče; iščemo pomensko smiselne različice homonimov.

Nemščina*:
Horn: rog, vrh, špik, kljun, roževina
hornartig: roževinast
hörnen: natakniti roge
Kar: krnica

*Veliki nemško-slovenski slovar, DZS d. d., 1994.

Slovenščina*:
gor: gibanje proti višjemu kraju
gôra: izrazita, visoka vzpetina
gorenji: zgornji
gorénjski: nanašajoč se na Gorenjce
goreti: izginjati, uničevati se v ognju, plamenu
gôri: stanje ali položaj na višjem kraju
goríca: gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi
*gorjak, orjak: domnevno gorjak, ker je običajno prikazan z gorjačo (tipično mehčanje in izpad prvega glasu)
gorján, gorjánec: kdor živi v hribih, ali je doma s hribov
górje: gore, gorovje
gorkóta: toplota /sonce, ki je gori, daje gorkoto/
górna, gornína: gorščina /dajatev/
górnik: lastnik vinograda
górnik, gornjak: veter, ki piha z gor, s hribov
gorník, gorohódec: planinec, alpinist
górnjica: gorna hiša
gorostas: velikan, orjak /srbsko grdosija/
goróvje, gôrstvo
gorščak: gorjanec
grad, graščina: običajno na vzpetini
graditi: z gradnjo se vzpenjamo
gradišče
grb: nekaj vzvišenega
grba: grba štrli ven, navzgor
grbina, grbánja, grblina
greben
grič, gričevje
gríva: griva se nahaja na gornjem delu živali
grm: raste gor
grmada
grof: vzvišen položaj
grom: prihaja od zgoraj
grômek: ... zelo velik
gromozanski

Po glasoslovnih pravilih sta črki h in k v najbližjem sorodstvu s črko g pri tem pa je samoglasnik pri zapisu lahko izpuščen, saj ga običajno menja polglasnik (pogorje=Pohorje: Kranjska=Gorenjska). Zato poglejmo še nekaj drugih sorodnih besed:

hrast: velik
hŕbet
hrib
hrt: velik pes
hrust: velik, močan
koruza: visoka rastlina
kralj, kraljestvo: vzvišen položaj
Kras: privzdignjena krajina
kres: ogenj, ki se kuri na višje ležečem mestu
krona: se nahaja gori na glavi, vzvišenost
krošnja: vrh drevesa ali rastline
krov: streha

*SSKJ, DZS d. d., Elektronska izdaja, verzija 1.0.

 

Sklep
Razlika med jezikoma je več kot očitna. Podobno, če bi naredili primerjavo z latinščino, verjemite, da se s slovenskim besediščem nebi mogla kosati.

Bogastvo gorskega izrazoslovja kaže na to, da so slovanska ljudstva dolgo razvijala in ohranjala tovrstno kulturo. Ali bi si zares lahko predstavljali, da so Sloveni (sic!) v 10. stol, v komaj štirih stoletjih, misijonarsko spreobrnili terminologijo malodane celotnega območja Alp?