Že vrsto let raziskujem in preučujem našo in svetovno zgodovino od praveka in vse do polpretekle zgodovine XX. stoletja. Med drugim sem tudi zbiralec različnih starih zemljevidov. Tako sem odkril v neki 100 let stari zgodovinski knjigi zemljevid, ki pa je izredno zanimiv zaradi opisov takratnih narodov in drugih imen.
Avtor: Dimitrij Kebe
Izdano v 31. številki Vojno zgodovinskega zbornika Logatec, januar 2008
mt_ignore:
Prepis Beatusovega zemljevida iz leta 776 n. št.

Zemljevid je narisal v ovalni obliki španski benediktinski menih »BEATUS« leta 776 n.št. v desetih izvodih. Najbolj ohranjen prepis tega zemljevida je bil narejen leta 1050 v samostanu st. Sever, Gascogne-Toulouse, Francija. Ta zemljevid se vodi pod oznako »Mappae, Mundi I«, katerega vam tudi predstavljam. V slovenski literaturi ga omenja Branko Korošec v knjigi, Naš prostor v času in projekciji (1978). Omenjen je tudi v brošuri Slovenci v svetu, ki jo je izdal NUK leta 1986. Vsi opisi imen in komentar na zemljevidu so v latinskem jeziku.

Najbolj pomemben za nas je opis za naše ozemlje, področje današnje Avstrije in delno Nemčije, ki ga »Beatus« imenuje »NORICUM«. Za prebivalce tega področja je v latinščini napisano, da je to posvečena mnoštvena vrhovna oblast Slovencev- Slavi (Libo Pluralita Partem Slaui Tenent). Narisane so tudi dežele, ki mejijo na Norik, to so: Panonia, Illiricu, Istria, Retia in Germania. Tržaški zaliv se imenuje »NORIŠKI ZALIV« (Sinu Noricum). Vzhodni del Nemčije in področje današnje Poljske in Ukrajine se imenuje »Sarmatica« (Beseda Sarmat se uporablja za Slovana).

Na tem zemljevidu je tudi zapisano ime mesta »PAVIA« (Padova), ki se je nekoč imenovalo »Patavi-um«. To ime še spominja na to prastaro mesto, katerega sta ustanovila trojanski princ Antenor in venetski vodja Venei, ko sta po uničenju Troje pribežala z trumo Paflagonskih Venetov v severni Jadran. »Pavia«-Patavium je bilo tudi glavno mesto Venetov.

Leta 1998 je G. Tomaž Grohar (Slovenija) izdal knjižico z naslovom »Zgodovina v luči jezikovnih sledi«, v kateri je etimološko predstavil tri zgodovinska mesta iz Francije, ki imajo slovenska imena: Petragora, Lemovici in Rutenica. Tudi v tem »Beatusovem« zemljevidu so ta mesta opisana kot sledi: PETRAGORIX, LEMOVIX, RODENIS.

Zelo zanimiv pa je opis današnjega francoskega mesta »St. Etienne« (Terrenoire), ki je na tem zemljevidu iz leta 776 zapisan takole »CERNA STENA«. Neizpodbitno je, da je ime tega mesta napisano v staroslovenskem jeziku, saj so koreni besed tega prastarega mesta etimološko razumljivi samo v slovenskem in slovanskem jeziku. Ime tega mesta »CERNA STENA« pomeni ČRNA STENA in se nanaša na krajevno značilnost.


Izsek iz tega zemljevida

mt_ignore:

Na področju »Norica« je zapisano še eno staro ime mesta, »RAGAN BURGO«. To je današnji nemški Regensburg. V starih zapisih se je to Noriško-Karantansko mesto imenovalo »REZNO«. (Joško Šavli, Karantanija, Humar, Nova Gorica 2007, str. 160).

Iz tega zemljevida je razvidno, da se ime naše dežele »NORICUM« še zmeraj uporablja v letu 776, čeprav je že nekaj stoletij minilo, ko je še v času Rimljanov v II stoletju našega štetja na istem področju (Slovenija, Avstrija) obstajalo »NORIŠKO KRALJEVSTVO« (REGNUM NORICUM). Torej se kontinuiteta imena »Noricum« in prebivalstvo nadaljuje vse do vladanja Noriško-Karantanskih vojvod-knezov iz VIII stoletja, ki so: Borut, Gorazd, Hotimir, Avrelij Droh (II), Valhun (Valtunc) in drugi.

Sklep je, da vse kaže na to, da mi Slovenci nismo prišli iz za Karpatskih močvirij in gora.


VOX AUDITA PERIT, LITTERA SCRIPTA MANET

(Beseda, ki jo slišimo se izgubi, napisana beseda ostane)