Članek je izšel tudi v aprilski (2006) številki Vojno-zgodovinskega zbornika Logatec

VENDI, OBODRITI - MECKLENBURŽANI
(ZAMOLČANA ZGODOVINA)

Avtor: Dimitrij Kebe

Zgodovinsko je izpričano in dokazano, da je ves severovzhodni del današnje Nemčije od Frankfurta na Odri, Berlina do Rostocka že v VI. stoletju n.š. naseljeval VENDSKO-SLOVANSKI rod. Na tem prostoru so prebivali polabski Vendi, Obodriti, Sorabi, Lužici, Vilzi, Pomerani, Retri in še kdo bi se našel.
Polabski Vendi in Obodriti so naseljevali današnjo pokrajino Mecklenburg in Brandenburg. Polabski kralj Vendov »Jakša« je v IX. stoletju vladal v kraju »Kopenik«, ki je bil tudi rezidenca celotne brandenburške marke, (kraj Kopenick je danes predmestje Berlina). Kralju Jakši se pripisuje, da je prvi v zgodnjem srednjem veku koval posebni srebrni novec imenovan brakteat. Ugotovljeno je tudi, da je na njegovem kovancu najstarejši vendski-slovanski napis »Jaksa knez«. (1)
Današnje mesto Berlin v času kneza Jakše še ni obstajalo. Njegovi prvi začetki se omenjajo v XII. stoletju z imenom »RIBJA VAS« nato skupaj vas Berlin in vas Golne (goličava) in zatem Berlin – Gölne, ki so ga takrat še naseljevali Vendi – Slovani. Šele v zgodnjem XIV. stoletju (1307) postane mesto z imenom Berlin – Göln okrajno središče in počasi izrine drugo že ponemškuteno ime Göln, ki potone v pozabo.
Najverjetnejša razlaga kako je nastalo ime za mesto Berlin je, da izraz »brlica« oziroma brla pomeni preprost jez iz kolov in tudi beseda »berliti« in Berlin se je še v 16. stoletju uporabljala in je pomenila medlo svetiti (meglice). Ker je nasproti Ribje vasi čez reko Spree iz sklanatega hirbčka v »slapovih« (jezovih) izvirala voda je ta razlaga smiselna. (2)
Tudi nemški zgodovinarji iz 19. stoletja, ko še ni bilo izpričanega nacionalizma kot v 20. stoletju, niso zagovarjali teorije, da ime Berlin izhaja od kneza Albrehta iz 12. stoletja imenovanega »Bärren« (Medvedji). (3)
Knez Vendov »Pribislav« in knez Obodritov »Niklot« ustanovita veliko kneževino Mecklenburžanov, ki traja vse do 20. stoletja. (4) Njuni sinovi – knezi iz XII. in XIII. stoletja imajo še danes svoja imena v nemških mestih. Imena Mecklenburških knezov – mest so: Mecklenburg, Rostock, Gadebusch, Parchim, Güstrow, Schwerin, Stargard itd.
Severno od mesta Rostock leži otok Rujen (Ruegen), ki v času Vendov in Obodritov slovi po svetišču glavnega boga Svantovita (kraj Arkona) in tudi boga Rujevita, kateri hram je stal na omenjenem otoku v kraju Korenica (Korrenzia). V obdobju vladanja kneza Valdemarja v XIII. stoletju krščani uničijo in razrušijo to pogansko svetišče. (5)
Mecklenburžani podeljujejo tudi odlikovanja najvišjega ranga. Najbolj znano njihovo odlikovanje se imenuje Veliki slavni hišni (knežji) orden »Vendske krone«. Podeljujejo ga od leta 1864. Na ordenu je napisan znani latinski izrek »Per aspera ad astra« (skozi težave do zvezde). (6) Zelo tesne rodbinske povezave so imeli z plemiško rodbino Windischgrätz iz Slovenj gradca. Windischgrätzi imajo korenine, ki sežejo v obdobje leta 1551, ko vlada okrožni grof Ulrich plemeniti Karantanski.
Znana vojvodina Mecklenburška je nekaj let pred I. svetovno vojno arheološko izkopavala na Dolenjskem (Magdalenska gora, Sv.Vid, Vir in vas Peč pri Vinici). V njeni bogati zbirki je bilo več kot tisoč (1000) predmetov iz bronaste in železne dobe. Po njeni smrti so vsi predmeti (1325) klavrno končali na dražbi v New Yorku leta 1934. (7) Ta zbirka je bila narodni zaklad Slovencev neprecenljive vrednosti, ki je bil odtujen nezakonito. (8) Najbolj »zaslužen« za to je bil takratni kralj Jugoslavije Aleksandar Karadjordjević. Ta nezakonita odtujitev predmetov iz takratne države Jugoslavije je enako primerljiva, kot če bi danes zbirko predmetov Srbskih kraljev iz Oplenca prodali na dražbi na Japonskem ali kje drugje.
Zapuščina naših prednikov Vendov in kasneje Mecklenburžanov je velika. Žal tone vse to v pozabo, tako kot že naša polpretekla zgodovina, ko sovražnike spreminjajo v heroje, ko nam kradejo morje, zemljo, dušo ...

Še pomnite tovariši,
Dimitrij Kebe

VIRI:
1. Dr.Vladimir Murko, Denar Ljubljana 1943, str. 49
2. France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika Ljubljana 1976 str. 46
3. Illustrirtes konversations leksikon, Leipzig&Berlin, Otto Spamer 1872/II-str. 750
4. Illustrirtes konversations leksikon, Leipzig&Berlin, Otto Spamer 1877/VI-str. 293
5. Natko Nodilo, stara vera Srba i Hrvata, logos Split 1981, str. 73
6. Illustrirtes konversations leksikon, Leipzig&Berlin, Otto Spamer 1877/VI-str. 1083
7. Treasures of carniola, Duchess of Mecklenburg New York 1934, str. 27
8. Dr. Vladimir Murko, Denar Ljubljana 1943, str. 160