Avtor: Dimitrij Kebe, Trtnikova 31 Ljubljana

 

(ALI JE) RADOGOJ-RADAGAJS NAJSTAREJŠI ZNANI

KNEZ NA SLOVENSKEM

Med prebiranjem starih zgodovinskih knjig sem v knjigi Občna Povestnica celega sveta avtorja Matije Vertovca naletel na staro ime kneza-vojvoda »RADAGAJZ-A«. Po nekem preblisku, intuiciji sem to ime povezal z našim štajerskim mestom Radgono, ki se je že v starih časih imenovala »RADOGOJEV GRAD«. Ko sem raziskoval od kod to ime, sem prišel do zanimivih zaključkov.

Gornja Radgona se arheološko omenja že z sledovi neolitske naselbine in najdbe kamnitih sekir. Potrjen je tudi obstoj naselbine kulture žarnih grobišč na grajskem hribu. Iz železne dobe pa datira zakladna najdba predmetov, ki so: ostanki kultnega vozička (bron), bronasti meč, železni meči, tulasta sekira, razbitine čelade, razno orožje, bronasti oklep itd. Večina teh predmetov je izginila, nekaj pa jih najdemo v muzeju Gradec (Graz, Avstrija).(1) Tudi zlate noriške novce so našli blizu Radgone, omenja pa se tudi manjše mestece v obdobju Rimljanov. (2) Iz zgoraj opisanega je razvidno, da je Gornja Radgona v prazgodovini zasedala pomembno mesto tega področja.

Radgona je dobila ime po knezu RADOGOJU, vendar pa se ne ve kdaj in v katerem obdobju je vladal. Prvi pisni viri omenjajo ime mesta leta 1182 z imenom »Radkerspurh« in »Ratkoyspurh«.(3) Anton Kremplj omenja ime za Radgono »Raklitanum«(4), Josip Gruden pa »Ratigoysburg«.(5) Potem pa so tu še razne oblike imen na starih zemljevidih, A. Ortelius-Rakelspurg iz leta 1572, W.Duke of Glocestor-Rackelsburg iz leta 1700, J. B. Homman-Rackaspurg iz leta 1720 in razni drugi.

V nadaljevanju raziskave imena »RADAGAJZ« sem prišel do teh dejstev. Ime tega kneza, kralja, vojvode, vojskovodja se pojavlja v večini starih virih in knjigah, kjer piše, da je med letom 404 in 405 n.št. prišel z vojsko 200.000 mož iz Panonije mimo Alp na kranjsko, v kateri so bili tudi Suevi, Alani, Vandali, Goti in šel proti Italiji, kjer je bil leta 405 v bitki pokončan od rimskega vojskovodja »Stilika«. A. T. Linhart ga v svoji knjigi v podnaslovu takole omenja; »Pohod RADAGAISA in nekega neznanega ljudstva« in nato doda, če bi smel presplošnemu vzdevku »Skit« dati določnejši pomen, bi v RADAGAISU domneval »slovanskega« vojskovodjo. (zgodovinar Ammian in Evtropij ga imata za Skita ali Sarmata, po drugih virih pa naj bi bil slovanskega rodu).(6)

Matija Vertovec ga opisuje kot »vojvoda RADAGAJZ«, ki je padel v strašnem krvavem boju(7), Anton Kremplj pa z imenom, da je on »kralj RADAGAJS«(8) Izčrpno je opisal te dogodke tudi veliki znanstvenik Isaac Newton, ki ga omenja kot »kralj RADAGAISUS«(9) Pomemben podatek sem dobil v krajevnem leksikonu L. R. Slovenije, v katerem piše, da so Franki pregnali potomce kneza Radogoja v G.Radgoni.(10) Ker so nas Franki pod Karlom velikim pokorili med letom 772 in 800 n.št. se iz tega podatka lahko ugotovi da je knez Radogoj vladal precej daleč nazaj. Večina slovenskih zgodovinopiscev je citirala stare letopisce in zgodovinske vire, ki so opisovali preseljevanja takratnih narodov v 4. in 5. stoletju našega štetja. To so bili; Ammian Marcellin, Poet Claudian, Procopius, Jordanes, Orosios, Eutropij, Pavel Diacon in drugi.

Bolj obširno pa bom navedel zgodovinska dogajanja v obdobju kralja RADAGAISUSA, ki jih je opisal znani »Isaac Newton«. Osupljivo dejstvo je, da se je tudi on kot znanstvenik ukvarjal z pisanjem zgodovine, poznega Rima in drugih obdobij. V najnovejši slovenski izdaji knjige o zgodovinopiscih iz leta 2006 z naslovom Zgodovina historične misli-od Homerja do začetka 21. stoletja, »Newton ni omenjen niti z besedico«.

Kralja RADAGAISA opiše, da je nasledil Vinitharja (Vinidar), ta pa je bil po nekaterih virih kralj Gruthungov, tudi Gothunov in po drugih virih kralj »SARMATOV IN SKITOV«. Vinithar ima tudi tri vnuke, ki imajo vsi »naša imena«. Newton jih zapiše; VALAMIR, VIDEMIR, THEODOMIR. Bitko RADAGAISA proti Stiliku opiše podobno kot drugi zgodovinarji. Zelo presenetljivi so tudi podatki za zgodnje Frankovske kralje-kneze iz 4. stoletja n.št., ki jih omenja Newton, kateri imajo vsakomur razumljiva imena; MARCOMER, RICIMER ALI RICHOMER (RIKO) IN THEUDEMIR. Za te kralje pa Isaac Newton izrecno zapiše v latinščini, da so iz rodu-genih »od KRALJA PRIAMA IZ TROJE« (FRIGIA).

 

Zaključek:

Iz vseh opisov je razvidno, da je najbolj verjetno knez RADOGOJ imel močno utrdbo na grajskem hribu (G. Radgona). Tudi v bližini so bile močne utrdbe, Negova, Gradišče, Gradec (Graz) in druge. Ta predel je takrat spadal v Panonio. Trume raznih plemen, Vandali, Gruthungi, Suevi, Marcomani, Kvadi, Alani, Sarmato-Skiti (Sueve in Vandale nekateri znanstveniki prištevajo k Slovanom), ki so prišla z severa in tudi z jugovzhoda so se združila prav na tem področju, pod poveljstvom kneza Radogoja.

Ker smo mi Slovenci (VENETI, NORIČANI, PANONCI, KARNI), že od nekdaj na tem prostoru je upravičeno domnevati, da gre iz vseh pričujočih podatkov za prvega iz začetka 5. stoletja znanega vojskovodja, ki je vladal na današnjem Slovenskem ozemlju v Gornji Radgoni. To je bil »SLOVENKSI KNEZ RADOGOJ«.

 

 

Od nekdaj stanuje,

tukaj moj rod,

če ve kdo za druzga,

pove naj odkod.

 

(Valentin Vodnik)

 

Pisni viri o naši daljni zgodovini znanih zgodovinarjev;

 

HERODOT-Umešča Venete na svojem zemljevidu točno na današnji prostor Slovenije in severne Italije. Omenja tudi da pripadajo Ilirskemu narodu.(10)

A.T. LINHART-Sarmati, ki so živeli ob meji, to je Kranjski Slovani.(11)

A. KREMPLJ-Panonski Slovenci so vkup sobivali z Henetmi (Venedmi, Vinidmi), katere je princ Antenor okoli 1200 let pred Kr. v kraje zdajnih Benetkov privodil ino tu slovenskega imena Patavo zezidal. »Toti Venedi ali Vindi so tudi Slovenci bili«.(12)

M. VERTOVEC-V Evropi med sedanjim Carigradom in Ogrskem ležeči deželi so »Skiti narberže Slavjani«. Na Talianskem so bili Etruskarji najimenitnejši. Ti so prišli iz Recije-iz belih Tirolskih gor, morda so bili Slavjani. (13)

DAVORIN TRSTENJAK- Trojanec Antenor in venetski vodja »Venet« sta torej po padcu Troje Paflagonskih Venetov vojno trumo, v Venetio in mesto Patavo pripeljala. Takrat so ti Veneti že našli sorodne brate v Karniji in Noriku.

Na Peutingerjevi karti (zemljevidu), ki sta ga narisala M. Agrippa, dokončal pa prvi Rimljanski cesar Avgustus, imajo Venedi (Vendi Slovani) pridevek: »Venedi Sarmatae«.(14)

POLIBIUS- Staro ljudstvo Jadranski Veneti govorijo drugačen jezik kakor gornjeitalski Kelti. (15)

J. ŠUMAN- Panonce in Venete ima »Šafarik za slovansko pleme in misli, da so Jadranski Veneti sorodniki baltiških in vzhodno evropskih Venetov.(16)

PROCOPIUS- Še leta 552 n.št. spominja Prokopij stare »Karne in Noričane« po sedanjem Koroškem. Po »Nestorju« pa so tudi Noričani Slovani.(17)

JAN KOLLAR- Naslov njegove knjige, pove vse. »Staroitalia Slovjanska«. (18)

SIMON RUTAR- Prvi narod, katerega zgodovina imenuje v okvirju Beneške Slovenije, so bili »Ilirski Karni«. (19)

JORDANES- Venedos, Venetos, Vindos Seo Sclavos - Veneti so Sloveni. (20)

KIEPERT, MOMMSEN, TOMASCHEK-Noričani in Istri so bili Iliri.(21)

STRABON-Tudi Karni v goratem delu Venetie so bili od začetka Ilirski narod. (22)

LETOPISEC FRIDEGAR- Pripoveduje, da so Avari postavljali Slovence v prve vrste, zaradi tega dvojakega bojevanja so imenovali Slovence »Vindi Bifulci« (Bivoli?).(23)

JOSIP KOROŠEC- Sklep: Končano formiranje slovenske narodnosti pa moramo domnevati precej pred začetkom našega štetja. Tako bi lahko prednike Slovanov oziroma Praslovanov sledili od neolita dalje (mlajša kamena doba).(24)

FLORIN CURTA- Arheološke raziskave so že priskrbele velikansko število dokazov v podporo zamisli, da so bili Venethi Slovani. (25)

BOGO GRAFENAUER in uradni zgodovinarji- Se ne strinjajo, da so Veneti predniki Slovencev (za to obdobje je znano, da če nisi bil na liniji nisi mogel diplomirati).

 

 

 

 

 

 

 

 

Viri:

1) Arheološka najdišča Slovenije, DZS, Ljubljana, str. 330.

2) Fran Kovačič- Slovenska, Štajerska in Prekmurje, 1926, str. 24.

3) Krajevni leksikon L.R. Slovenije, 1954, str. XXX/X.

4) Anton Kremplj, Dogodivšine štajerske zemlje, v Gradcu 1845, str.46.

5) Josip Gruden, Zgodovina Slovenskega naroda, 1910, str. 88.

6) A.T. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih južnih Slovanov Avstrije, Ljubljana, 1981, str. 192.

7) Matija Vertovec, Mihael Verne, Občna povestnica, Ljubljana, 1863, str. 314.

8) Anton Kremplj, Dogodivšne štajerske zemlje, Graz, 1845 str. 53, 54.

9) Isaac Newton, Observations upon the prophecies of Daniel and the Apocalypse of St. John, 1733 chp. V, VI.

10) Meyers Historischer Handatlas, 1911, Tabela I (zemljevid).

11) A.T. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih južnih Slovanov Avstrije. Ljubljana, 1981, str. 157.

12) Anton Kremplj- Dogodivšine Štajerske zemle, Graz, 1845, str. 9.

13) Matija Vertovec, Mihael Verne- Občna povestnica, 1863, str. 63, 155.

14) D. Trstenjak- Letopis matice slovenske (LMS), 1875. str. 128.

15) Polibius, obča zgodovina, DZS, Ljubljana, str. 88.

16) J. Šuman, LMS, 1881, str. 66.

17) Procopius, LMS 1885, str. 304, De bello Gothico L. 15.

18) Jan Kollar, Staroitalia Slovjanska, 1853.

19) Simon Rutar, Beneska Slovenija, 1899, str. 97.

20) Jordanes, Bell. Getico, str. 2, 14.

21) Kiepert, Mommsen, Tomaschek, LMS. Prazgodovinske izkopanine na Slovenskem, 1889, str. 52, 53.

22) Strabon, LMS. Prazgodovinske izkopanine na Slovenskem, 1889, str. 53

23) Fridegar, Cronicon, CP. 48, - LMS, S. Rutar, 1885, str. 305.

24) Josip Korošec, Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, Ljubljana, 1952, str. 39.

25) Florin Curta, The Making of Slavs Cambridge University Press, 2001, str. 13.