Pred vami je recenzija knjige The Making of the Slavs[1] prof. dr. Florina Curte, za katero je prejel Herbert Baxter Adamsovo nagrado Ameriškega zgodovinskega združenja za leto 2002. Nagrada se podeljuje mladim strokovnjakom s področja evropske zgodovine za posebej izstopajočo prvo knjigo.

also: english     deutsch       македонски

Ponovno sem imel srečno roko, da sem na dražbi knjig in starih tiskov v Ljubljani uspel kupiti zelo redko zgodovinsko knjigo. Avtor knjige je Karl Sicha, za katerega sem prvič slišal in je verjetno neznan tudi večini drugih raziskovalcev starejše slovanske zgodovine, Knjiga je napisana v nemškem jeziku in je izšla leta 1886 v Ljubljani pri založbi Kleinmayr & Bamberg. Originalni naslov knjige je »Namen und Schwinden der Slaven«, v slovenskem prevodu »Imena in zaton Slovanov«. ODKRITJE EVROPSKE ZGODOVINE Izginevanje Slovanov, vzpon Germanov

V roke mi je prišla znana monografija izpod peresa ahitekta dr. Boruta Juvanca. V knjigi se pisec predvsem na začetku dotakne izvora ene najbolj razpoznavnih sestavin kulturne dediščine v Sloveniji in okolici, kozolca. Glede na njegovo prisotnost se avtor posredno spogleduje z idejo o avtohtoni kulturi, ki je na tem prostoru lahko nastala že davno. Povezava

Izšel je Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen avtorja Marka Snoja. Gre za zelo obsežno delo, ki se seveda za temu primerno ceno (60€) prodaja na malodane vseh knjižnjih policah. Avtor sicer že v uvodu prizna, da je uspel obdelati le 17% slovenskih krajevnih imen, a nas bolj kot to zanimajo njegova izvajanja. Spet smo namreč priče, kako ugledni in razgledani pisec iz kakršnegakoli že razloga in brez kritičnega pristopa podpira večini sprejemljive domneve.

Ob izidu Švajncerjeve knjige Sulice, sekire, helebarde sem bil prijetno presenečen, saj je avtor v njej obširno in strokovno opisal ves razvoj oziroma zgodovino navedenih orožij (predmetov) od kamene dobe in vse do 20. stoletja.

Henrik Tuma (1858 - 1935) je bil pravnik, jezikoslovec in hribolazec. Kot izkušen človek je popisoval in tolmačil mnoga zemljepisna imena, kar je izhajalo iz njegove velike ljubezni do gorá. V Julijskih Alpah, se je do danes ohranilo veliko slovenskih imen prav zaradi njegovega dela. Zelo dobro se je zavedal, da tolmačenje krajevnih imen s pomočjo slovenščine spremeni potek tedaj znane selitve Slovanov in zraven tudi zgodovino celotne Evrope. V praksi, z imenoslovjem Alp, je dokazal, da so na tem področju avtohtona prav imena, ki so Slovencem še danes razumljiva. Želimo vas seznaniti vsaj z delom njegovih raziskav iz knjig: "Imenoslovje julijskih Alp" ter "Pomen in razvoj alpinizma".